Ali je evolucija združljiva z Biblijo?

ALI je možno, da je Bog z evolucijo naredil človeka? Ali je Bog usmerjal bakterije, da so se razvile v ribe in potem z nadaljnjim razvojem v plazilce in sesalce, tako da se je naposled rod opic razvil v ljudi? Nekateri znanstveniki in verski voditelji trdijo, da verjamejo tako v evolucijsko teorijo kot v Biblijo. Pravijo, da je biblijska knjiga z imenom Geneza oziroma Prva Mojzesova knjiga napisana kot prispodoba. Morda ste se že spraševali: ‚Ali je teorija, da se je človek razvil iz živali, združljiva z Biblijo?‘

Poznavanje našega izvora je ključnega pomena za to, da bi razumeli, kdo smo, kam gremo in kako naj živimo. Samo če poznamo človekov izvor, lahko razumemo, zakaj Bog dopušča trpljenje in kaj je namenil človeku v prihodnosti. Če nismo prepričani, da je Bog res naš Stvarnik, ne moremo imeti z njim dobrega odnosa. Zato preglejmo, kaj pravi Biblija o človekovem izvoru, njegovem trenutnem stanju in njegovi prihodnosti. Nato bomo videli, ali je evolucijska teorija združljiva z Biblijo.

Takrat, ko je živel samo en človek

Evolucionisti na splošno trdijo, da se je populacija živali postopno razvila v populacijo ljudi, pri čemer zanikajo, da je nekoč živel samo en človek. Toda Biblija nam kaže povsem drugačno sliko. Pravi, da izhajamo iz enega človeka, Adama. Biblijsko poročilo predstavlja Adama kot zgodovinsko osebnost. Seznani nas z imenom njegove žene in imeni nekaterih njegovih otrok. Navaja podrobnosti o tem, kaj je delal, kaj je rekel, kdaj je živel in kdaj je umrl. Jezus ni imel tega poročila zgolj za zgodbico, namenjeno neizobraženim ljudem. Ko je nagovarjal učene verske voditelje, jim je rekel: »Ali niste brali, da ju je ta, ki ju je ustvaril, na začetku ustvaril kot moškega in žensko?« (Matej 19:3–5) Nato je navedel, kar piše v Prvi Mojzesovi knjigi 2:24.

Biblijski pisec Luka, ki je bil natančen zgodovinar, je Adama predstavil kot osebo, ki je bila tako resnična, kakor je bil Jezus. Jezusov rodovnik je popisal vse do prvega človeka. (Luka 3:23–38) Poleg tega je apostol Pavel, takrat ko je govoril ljudem, med katerimi so bili filozofi, šolani na znamenitih grških šolah, rekel: »Bog, ki je naredil svet in vse, kar je na njem, [. . .] [je] iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju.« (Apostolska dela 17:24–26) Jasno je, da Biblija uči, da izhajamo iz »enega človeka«. Ali je to, kar Biblija pove o stanju, v katerem je bil človek na začetku, združljivo z evolucijo?

Človek izgubi popolnost

Glede na to, kar piše v Bibliji, je Jehova naredil prvega človeka popolnega. Bog stvari niti  ne more narediti drugače. V poročilu o ustvaritvi piše: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi [. . .]. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.« (1. Mojzesova 1:27, 31, SSP) Kakšen je popoln človek?

Popoln človek ima svobodno voljo in je sposoben popolnoma posnemati Božje lastnosti. Biblija pravi: »Bog [je] ustvaril človeka poštenega, oni pa iščejo veliko spletk!« (Propovednik 7:29) Adam se je odločil upreti Bogu. S svojim uporom je izgubil popolnost zase in za svoje potomce. Ker nimamo popolnosti, pogosto razočaramo sami sebe, čeprav hočemo delati, kar je prav. Apostol Pavel je pisal: »Tega, kar želim, ne delam, delam pa to, kar sovražim.« (Rimljanom 7:15)

Glede na Biblijo je imel popoln človek možnost, da povsem zdrav živi večno. Iz tega, kar je Bog rekel Adamu, je očitno, da prvi človek ne bi nikoli umrl, če bi ostal poslušen Bogu. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:22, 23) Jehova ne bi razglasil stvaritve človeka za »zelo dobro«, če bi bil človek nagnjen k bolehanju ali upiranju. Ravno zato, ker je prvi človek izgubil popolnost, je človeško telo, kljub čudoviti oblikovanosti, nagnjeno k deformacijam in boleznim. Evolucija potemtakem ni združljiva z Biblijo. Evolucija predstavlja sodobnega človeka kot žival, ki se vedno bolj razvija. Biblija pa ga predstavlja kot potomca popolnega človeka, ki postaja vedno bolj degeneriran.

Zamisel, da je Bog usmerjal evolucijo, da bi naredil človeka, je nezdružljiva tudi s tem, kar nam Biblija pove o Božji osebnosti. Če je Bog vodil proces evolucije, bi to pomenilo, da je on tisti, ki je privedel človeštvo v trenutno stanje, zaznamovano z boleznimi in tegobami. Vendar Biblija o Bogu pravi: »On je skala, njegovo delo je popolno, ker vse njegove poti so pravica. On je Bog zvestobe, v njem ni nepravičnosti; pravičen je in pošten. Oni pa ravnajo pogubno, niso njegovi otroci, oni sami nosijo krivdo.« (5. Mojzesova 32:4, 5, NW) Torej do trenutnega trpečega stanja človeške družine ni prišlo zaradi evolucije, ki naj bi jo Bog usmerjal. Do tega stanja je prišlo, ker je en človek izgubil popolnost zase in za svoje potomce s tem, da se je uprl Bogu. Zdaj ko smo pretehtali, kaj Biblija govori o Adamu, lahko pogledamo, kaj pravi o Jezusu. Ali je evolucija združljiva s tem, kar Biblija govori o Jezusu?

Ali lahko verjamete v evolucijo in hkrati v krščanstvo?

»Kristus [je] umrl za naše grehe.« Kot najbrž veste, je to eden temeljnih naukov krščanstva. (1. Korinčanom 15:3; 1. Petrovo 3:18) Da bi razumeli, zakaj evolucija ni združljiva s to  izjavo, moramo najprej razumeti, zakaj nas Biblija imenuje grešnike in kaj nam greh povzroča.

Vsi ljudje smo grešniki v tem smislu, da ne moremo popolnoma posnemati Božjih čudovitih lastnosti, kot sta na primer ljubezen in pravica. Zato Biblija pravi: »Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave.« (Rimljanom 3:23) Biblija uči, da je greh vzrok smrti. »Želo, ki povzroča smrt, je greh,« piše v Prvem pismu Korinčanom 15:56. Podedovani greh je tudi temeljni vzrok bolezni. Jezus je opozoril na to, da obstaja povezava med boleznijo in našim grešnim stanjem. Nekemu paraliziranemu moškemu je dejal »Grehi so ti odpuščeni« in moški je bil ozdravljen. (Matej 9:2–7)

Kako nam je v pomoč to, da je Jezus umrl? Biblija primerja razlike med Adamom in Jezusom Kristusom ter pravi: »Kakor [. . .] v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Korinčanom 15:22) Jezus je s tem, da je žrtvoval svoje življenje, plačal ceno za greh, ki smo ga podedovali od Adama. Zato je vsem, ki verujejo v Jezusa in so mu poslušni, obljubljeno, da bodo dobili, kar je Adam zapravil – večno življenje. (Janez 3:16; Rimljanom 6:23)

Torej, ali lahko vidite, da je evolucija nezdružljiva s krščanstvom? Če dvomimo, da »v Adamu vsi umirajo«, kako lahko upamo, da bodo »v Kristusu vsi oživeli«?

Zakaj evolucija ljudi pritegne

Biblija odkrije, zakaj so nauki, kot je evolucija, postali priljubljeni. Pravi: »Prišel bo [. . .] čas, ko ne bodo prenašali zdravega pouka, ampak si bodo po lastnih željah iskali učitelje, da bi poslušali to, kar prija njihovim ušesom. Ušesa bodo odvračali od resnice, obračali pa se bodo k lažnim zgodbam.« (2. Timoteju 4:3, 4) Četudi se o evoluciji navadno govori v znanstvenem jeziku, je to pravzaprav verska doktrina. Uči življenjsko filozofijo in stališče do Boga. Njeni nauki prefinjeno privlačijo človeške sebične težnje po neodvisnosti. Mnogi, ki verjamejo v evolucijo, pravijo, da verjamejo tudi v Boga. Toda brez kakršnih koli zadržkov menijo, da Bog ni ustvaril ljudi in vsega drugega, da ne posega v človeške zadeve in da ljudi ne bo sodil. To je verovanje, ki prija ušesom ljudi.

Pogosto se zgodi, da zagovornike evolucije ne ženejo dejstva, ampak njihove ‚lastne želje‘ – morda želja, da bi jih sprejela znanstvena srenja, za katero je evolucija uveljavljena doktrina. Profesor biokemije Michael Behe, ki je večino svojega življenja preučeval kompleksne notranje funkcije živih celic, je pojasnil, da tisti, ki učijo evolucijo celične strukture, nimajo nikakršnega temelja za svoje trditve. Ali bi lahko prišlo do evolucije na tej drobni, molekularni stopnji? »Molekularna evolucija nima znanstvenih temeljev,« je napisal. »Med znanstveno literaturo – med spoštovanimi in strokovnimi revijami ali knjigami – ni niti ene publikacije, ki bi opisovala, kako je bodisi prišlo bodisi bi utegnilo priti do molekularne evolucije kakšnega resničnega, kompleksnega biokemičnega sistema. [. . .] Darvinska molekularna evolucija je zgolj širokoustenje.«

Če evolucionisti nimajo razlage, zakaj potem tako glasno zagovarjajo svoje ideje? Behe pojasnjuje: »Veliko ljudi, med njimi tudi veliko pomembnih in spoštovanih znanstvenikov, preprosto noče, da bi poleg narave obstajalo še kaj drugega.«

Evolucijska doktrina pritegne številne duhovnike, ki bi se radi pokazali za intelektualce. Ti so podobni ljudem, ki jih je apostol Pavel opisal v pismu kristjanom v Rimu. Takole je pisal: »Kar je o Bogu mogoče spoznati, [je] med njimi razodeto [. . .]. Njegove nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost,  so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil, tako da se ne morejo opravičiti. Čeprav so Boga poznali, ga niso slavili kot Boga, niti se mu niso zahvalili, ampak so v svojem umovanju postali praznoglavi in njihovo nerazumno srce je potemnelo. Trdili so sicer, da so modri, toda postali so neumni.« (Rimljanom 1:19–22) Kaj pa lahko storite, da vas krivi učitelji ne bi zavedli?

Vera v Stvarnika utemeljena z dokazi

Ko Biblija pojasni, kaj je vera, poudarja, da je pomembno imeti dokaze. Takole pravi: »Vera je utemeljeno pričakovanje tistega, kar upamo, očiten dokaz o obstoju stvari, čeprav jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1) Prava vera v Boga bi morala temeljiti na dokazih, ki kažejo na obstoj Stvarnika. V Bibliji je pojasnjeno, kje lahko najdemo te dokaze.

Navdihnjeni biblijski pisec David je pisal: »Hvalim te, ker sem tako čudovito narejen.« (Psalm 139:14, Ekumenska izdaja) Če si vzamemo čas, da razmišljamo o čudoviti oblikovanosti svojega lastnega telesa in drugih živih organizmov, nas to navda s strahospoštovanjem do modrosti našega Stvarnika. Sleherni delček tisočev sistemov, ki sodelujejo, da bi nas ohranili pri življenju, je oblikovan do popolnosti. Poleg tega fizično vesolje priča o matematični preciznosti in redu. David je napisal: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Psalm 19:1)

Sama Biblija je bogat vir dokazov o Stvarniku. Če si vzamete čas, da preučite skladnost 66 knjig, ki jo sestavljajo, vzvišenost njenih moralnih meril in zanesljivo izpolnjevanje njenih prerokb, boste dobili obilo dokazov, da je njen avtor Stvarnik. Poleg tega se boste s spoznavanjem biblijskih naukov prepričali, da Biblija prav zares prihaja od Stvarnika. Na primer, ko boste razumeli, kaj Biblija uči o vzroku trpljenja, o Božjem kraljestvu, o prihodnosti človeštva in o poti do sreče, boste videli očiten dokaz o Božji modrosti. Morda se boste počutili kakor Pavel, ki je napisal: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33)

Ko boste pregledali dokaze in se vam bo vera okrepila, boste postali prepričani, da ob branju Biblije pravzaprav poslušate besede samega Stvarnika. On pravi: »Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej; jaz, moje roke so razpele nebesa in sleherni njih vojski sem dal povelja.« (Izaija 45:12) Prav gotovo vam ne bo nikoli žal, da ste se potrudili in si dokazali, da je Jehova Stvarnik vsega.

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Apostol Pavel je izobraženim Grkom povedal, da je Bog »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode«

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Evolucija predstavlja sodobnega človeka kot žival, ki se vedno bolj razvija. Biblija pa ga predstavlja kot potomca popolnega človeka, ki postaja vedno bolj degeneriran.

[Poudarjeno besedilo na strani 16]

»Molekularna evolucija nima znanstvenih temeljev.«

[Poudarjeno besedilo na strani 17]

Osupljiva oblikovanost živih organizmov nas navda s strahospoštovanjem do modrosti našega Stvarnika