Tisti, ki lahko povrne v življenje
Zbližajte se z Bogom
Tisti, ki lahko povrne v življenje
ALI ste zaradi smrti izgubili koga od svojih bližnjih? Če ste, je bila to ena najbolj bolečih izkušenj v življenju. Naš Stvarnik razume vašo žalost. In ne samo to, popravi lahko, kar je naredila smrt. On ne le da življenje daje, ampak ga lahko tudi povrne, kar nam je pokazal z biblijskimi poročili o vstajenju posameznikov iz preteklosti. Poglejmo si eno teh vstajenj, ki ga je z njegovo močjo opravil njegov Sin, Jezus Kristus. Poročilo o tem najdemo v Lukovem evangeliju 7:11–15.
Pisalo se je leto 31 n. št. Jezus je bil na poti v galilejsko mesto Nain. (Vrstica 11) Ko je prispel do obrobja mesta, se je verjetno že večerilo. Biblija poroča: »Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinorojenega sina matere, ki je bila povrhu tega še vdova. In z njo je bila tudi precejšnja množica ljudi iz mesta.« (Vrstica 12) Ali si lahko predstavljate, kakšno bolečino je občutila ta ovdovela mati? S smrtjo svojega edinca je že drugič izgubila človeka, ki bi skrbel zanjo in jo ščitil.
Jezus je usmeril vso svojo pozornost na žalujočo mater, ki je verjetno hodila blizu nosil, na katerih so nesli truplo njenega sina. Poročilo pravi: »Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: ‚Ne joči več.‘« (Vrstica 13) Stiska te vdove je pri Jezusu zbudila globoko sočutje. Morda je razmišljal o svoji materi, ki je bila takrat verjetno tudi sama že vdova in bo kmalu znova žalovala, ko bo umrl on.
Jezus je pristopil, toda ne zato, da bi se pridružil sprevodu. Z avtoritativno kretnjo se je »dotaknil nosil« in množica se je ustavila. Z glasom, kakršnega ima nekdo, ki mu je bila dana oblast nad smrtjo, je dejal: »‚Mladenič, rečem ti: Vstani!‘ Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je dal njegovi materi.« (Vrstici 14, 15) Ker je bil mladenič mrtev, ni več pripadal svoji materi. Ko pa ga je Jezus »dal njegovi materi«, sta znova postala družina. Globoko žalost, ki je bila v vdovinem srcu, je prav gotovo nadomestilo neizmerno veselje.
Ali tudi vi v svojem srcu hrepenite po takšnem veselju – namreč da bi bili znova skupaj s kom od vaših dragih, ki je umrl? Bodite prepričani, da Bog sočustvuje z vami. Empatija, ki jo je Jezus imel do žalujoče vdove, je odsevala sočutje, ki ga čuti sam Bog, saj je Jezus svojega Očeta posnemal do popolnosti. (Janez 14:9) Biblija nas uči, da se Bogu toži po mrtvih, ki so v njegovem spominu, in da jih želi povrniti v življenje. (Job 14:14, 15) Njegova Beseda, Biblija, nam daje čudovito upanje, saj nam obeta, da bomo lahko večno živeli v raju na zemlji in videli, kako bodo naši dragi pokojniki obujeni. (Luka 23:43; Janez 5:28, 29) Zakaj ne bi poizvedeli še več o njem, ki lahko povrne v življenje, in o tem, kako lahko tudi vi upate, da bodo vaši dragi, ki so umrli, vstali?
[Slika na strani 23]
»Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je dal njegovi materi.«