Harmagedon – Božja vojna, ki bo končala vse vojne

»Ubiti sorodno stvarjenje je zanje nekaj pošastnega, zato je vojna v njihovih očeh nepojmljiva in odvratna, je pojem, za katerega v svojem jeziku nimajo besede.« (OPIS GRENLANDSKIH INUITOV, NASTAL LETA 1888 IZPOD PERESA NORVEŠKEGA RAZISKOVALCA FRIDTJOFA NANSENA)

KDO si ne bi želel živeti med ljudmi, za katere bi bila vojna »nepojmljiva in odvratna«? Kdo ne hrepeni po svetu, v katerem beseda vojna sploh ne obstaja, saj je vojskovanje neznanka? Ideja o takšnem svetu se morda zdi za lase privlečena, še posebej če se zanašamo na to, da ga bodo ustvarili ljudje.

Toda v prerokbi, ki jo je zapisal Izaija, je sam Bog obljubil, da bo ustvaril takšen svet: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:4)

Seveda bi se moral današnji svet, v katerem je 20 milijonov aktivnih vojakov in v katerem trenutno divja kakšnih 20 vojn, zelo spremeniti, da bi se ta obljuba izpolnila. Zato nas ne preseneča, da bo vsemogočni Bog, Jehova, moral poseči v zadeve na zemlji. Vrhunec tega Jehovovega posega je tisto, čemur Biblija pravi harmagedon. (Razodetje 16:14, 16)

Čeprav zadnja leta nekateri z besedo »harmagedon« označujejo svetovni jedrski spopad, je v nekem slovarju navedeno, da je njen osnovni pomen »prizorišče velikega in dokončnega spopada med dobrimi in zlimi silami«. Ali bo dobro kdaj premagalo zlo ali pa je takšen boj plod domišljije?

Dejstvo, da Biblija vedno znova omenja konec hudobije, bi nas moralo opogumiti. »Grešniki naj izginejo z zemlje,« je napisal psalmist, »naj ne bo več krivičnikov.« (Psalm 104:35, SSP) »Pravični bodo prebivali v deželi, pošteni bodo ostali v njej,« je napovedano v Pregovorih, »hudobne pa bodo iztrebili iz dežele, varljivce bodo iztrgali iz nje.« (Pregovori 2:21, 22, SSP)

V Bibliji je tudi jasno zapisano, da se hudobni svoji oblasti ne bodo odpovedali mirno; zato je potreben Božji končni poseg, s katerim bo odstranjeno vse zlo, tudi zlo vojne kot take. (Psalm 2:2) Ime, ki ga Biblija pripisuje temu edinstvenemu spopadu – harmagedon – je zelo pomenljivo.

 Bitke, ki so potekale v bližini Megida

Beseda »harmagedon« pomeni »gora Megido«. Starodavno mesto Megido je bilo z Jezreelsko ravnino, ki ga obdaja, v preteklosti že velikokrat prizorišče odločilnih bojev. »Skozi zgodovino sta bila Megido in Jezreelska ravnina prizorišče bitk, ki so odločale o usodi civilizacije,« je zapisal zgodovinar Eric H. Cline v svoji knjigi The Battles of Armageddon (Harmagedonske bitke).

V bližini Megida so se bíli boji, ki so bili, kot je poudaril že Cline, pogosto odločilnega pomena. Mongolske čete, ki so v 13. stoletju zavzele velik del Azije, so v tej dolini doživele svoj prvi poraz. Med prvo svetovno vojno pa so britanske sile pod poveljstvom generala Edmunda Allenbyja nedaleč proč od Megida porazile Turke. Neki vojaški zgodovinar je za Allenbyjevo zmago dejal, da je bila »eden od bojnih pohodov, ki so bili najhitreje odločeni, in ena od bitk, ki je bila v vsej zgodovini najbolj celostno odločilna«.

V bližini Megida pa se je bílo tudi nekaj odločilnih bitk, o katerih poroča Biblija. Tam je sodnik Barak premagal kanaanske čete, ki jim je poveljeval Sisera. (Sodniki 4:14–16; 5:19–21) Nedaleč stran je Gideon z majhno skupino mož, vsega skupaj le 300, premagal ogromno madiansko vojsko. (Sodniki 7:19–22) Na bližnji gori Gilboi sta umrla kralj Savel in njegov sin Jonatan, ko so Filistejci premagali izraelsko vojsko. (1. Samuelova 31:1–7)

Zaradi svoje strateško ugodne lege sta bila Megido in sosednja dolina v preteklih štirih tisočletjih prizorišče mnogih bojev. Neki zgodovinar jih je naštel vsaj 34!

Zgodovinsko ozadje in strateško ugodna lega Megida sta nedvomno prispevala svoje k rabi prenesenega pomena besede »harmagedon«. Čeprav se ta beseda v Bibliji pojavi samo enkrat, je iz sobesedila v knjigi Razodetje povsem očitno, da se bo harmagedon dotaknil življenja vsakega zemljana.

 Harmagedon v luči Biblije

Čeprav so bile mnoge vojne, ki so v preteklosti potekale v bližini Megida, odločilne, pa nobena od njih ni odstranila hudobije. V nobeni od njih se niso druga proti drugi bojevale dobre in zle sile v absolutnem pomenu. Logično je, da mora tovrstno vojno sprožiti Bog. Jezus je nekoč namreč dejal: »Nihče ni dober, razen eden, Bog.« (Luka 18:19) Poleg tega pa je v Bibliji harmagedon označen izključno kot Božja vojna.

V Bibliji v knjigi Razodetje piše, da bodo »kralji vse naseljene zemlje« zbrani »k vojni velikega dne Boga Vsemogočnega«. (Razodetje 16:14) Preroški zapis nato še doda: »Zbrali so jih na kraj, ki se v hebrejščini imenuje Harmagedon.« * (Razodetje 16:16) Pozneje je v Razodetju pojasnjeno, da bodo »kralji zemlje in njihove vojske« zbrani, »da bi se vojskovali s tistim, ki sedi na konju, in z njegovo vojsko«. (Razodetje 19:19) Kot je razkrito, ta jezdec ni nihče drug kot Jezus Kristus. (1. Timoteju 6:14, 15; Razodetje 19:11, 12, 16)

Do kakšnega sklepa lahko pridemo ob pregledovanju teh vrstic? Do tega, da je harmagedon vojna med Bogom in med četami neposlušnega človeštva. Zakaj bosta Jehova in njegov Sin bojevala takšno vojno? Eden od razlogov je, da se bo s harmagedonom pokončalo »tiste, ki pokončujejo zemljo«. (Razodetje 11:18) Poleg tega se bodo s tem odprla vrata miroljubnemu svetu, »novi zemlji«, na kateri »bo bivala pravičnost« in ki jo pričakujemo po »njegovi [Božji] obljubi«. (2. Petrovo 3:13)

 Zakaj je harmagedon nujen?

Ali si težko predstavljate, da bi Jehova, »Bog ljubezni«, pooblastil svojega Sina, »Kneza miru«, da se bojuje? (2. Korinčanom 13:11; Izaija 9:6) Če bomo razumeli, kakšni so njuni nagibi, nam bo to nedvomno jasneje. V Psalmih je Jezus opisan kot vojskujoči se jezdec. Zakaj pa se vojskuje? Kristus jezdi, pojasnjuje psalmist, »v prid resnice, ponižnosti in pravičnosti«. Vojskuje se zato, ker ljubi pravičnost in sovraži hudobnost. (Psalm 45:4, 7, NW)

V Bibliji je opisano tudi, kakšen je Jehovov odziv na krivice, ki jih vidi v današnjem svetu. »Gospod je videl in mu ni bilo všeč, da ni bilo pravice,« je zapisal prerok Izaija. »Oblekel je pravičnost kakor oklep in čelado zveličanja je del na svojo glavo, oblekel je maščevanje kakor obleko in se ogrnil z gorečnostjo kakor s plaščem.« (Izaija 59:15, 17, Ekumenska izdaja)

Dokler bo oblast v rokah hudobnih ljudi, pravični ljudje ne bodo deležni miru in varnosti. (Pregovori 29:2, SSP; Propovednik 8:9) Stvarno gledano, pokvarjenosti in zla ne moremo ločiti od ljudi, ki ju povzročajo. Torej imata trajni mir in pravičnost svojo ceno – treba je odstraniti krivičnike. »Krivični je odkupnina za pravičnega,« je zapisal Salomon. (Pregovori 21:18, SSP)

Bog bo sodnik, zato smo lahko prepričani, da bodo krivičniki v vsakem primeru sojeni v skladu s pravico. »Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici?« je vprašal Abraham. Odgovor je, kot je izvedel Abraham, da je Jehova vedno pravičen! (1. Mojzesova 18:25) Nadalje nam je v Bibliji zagotovljeno, da Jehovu ni niti najmanj v veselje, kadar mora uničiti hudobne oziroma krivične; to stori le, ko ni nobene druge možnosti več. (Ezekiel 18:32; 2. Petrovo 3:9)

Harmagedona ne gre jemati na lahko

Na kateri strani tega odločilnega spopada bomo? Večina od nas samodejno sklepa, da je na strani dobrih sil. Toda kako smo lahko prepričani, da je res tako? »Iščite pravičnost, iščite ponižnost,« roti prerok Zefanija. (Zefanija 2:3) Božja volja je, da bi se »rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«, je dejal apostol Pavel. (1. Timoteju 2:4)

Prvi korak k rešitvi je, da spoznamo resnico o Jehovu in njegovem namenu, da bo z zemlje odstranil hudobnost. Drugi korak, ki nam prinaša Božje odobravanje in zaščito, pa je, da ravnamo pravično.

Če storimo ta dva pomembna koraka, se lahko harmagedona pravzaprav veselimo, saj je to vojna, ki bo resnično končala človeške vojne. Ko bo ta bitka končana, bodo ljudje povsod gledali na vojno kot na nepojmljivo in odvratno. »Ne bodo se več učili vojskovanja.« (Izaija 2:4, SSP)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Božji poseg v zadeve na zemlji se imenuje harmagedon

[Slika na strani 6]

Megido

[Slika na strani 6]

Gideon in njegovi možje so v bližini Megida izbojevali odločilno bitko

[Slika na straneh 6, 7]

Ko bo harmagedon mimo, bodo ljudje povsod gledali na vojno kot na nepojmljivo in odvratno

[Slika na strani 8]

Prvi korak k rešitvi je, da spoznamo resnico o Jehovu in njegovem namenu