Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Staroveško kraljestvo Lidija – kakšen pečat je pustilo?

Staroveško kraljestvo Lidija – kakšen pečat je pustilo?

Staroveško kraljestvo Lidija – kakšen pečat je pustilo?

MORDA niste še nikoli slišali za staroveško kraljestvo Lidija, zato vas bo mogoče presenetilo spoznanje, da je to, kar so odkrili Lidijci, spremenilo način trgovanja po svetu. Bralce Biblije utegne presenetiti tudi to, da nam lidijska iznajdba pomaga pri razvozlavanju biblijske prerokbe. Kaj so Lidijci odkrili? Preden odgovorimo, bi bilo zanimivo izvedeti nekaj o življenju v tem malodane pozabljenem kraljestvu.

Kralji tega kraljestva so vladali iz Sard, ki so bile prestolnica Lidije in so ležale v zahodnem delu takratne Male Azije oziroma današnje Turčije. Zadnji lidijski kralj, Krez, si je nakopičil bajno bogastvo, toda okoli leta 546 pr. n. št. je izgubil svoj imperij, ko ga je premagal perzijski kralj Cir Veliki – to je isti Cir, ki je nekaj let pozneje osvojil babilonski imperij.

Iznajdljivi lidijski trgovci so bili menda prvi, ki so uporabljali kovance. Ljudje so že dolgo za plačilno sredstvo imeli zlato in srebro, toda zaradi neustaljene oblike zlatih palic in obročev so morali, preden so kaj kupili ali prodali, kovino vsakokrat stehtati. V Izraelu na primer je Božji prerok Jeremija kupil nekaj zemlje in, kot je sam napisal, »odtehtal [. . .] denar, sedemnajst seklov srebra«. (Jeremija 32:9)

Jeremijevi sodobniki v Lidiji pa so odkrili nekaj, kar je poenostavilo trgovanje – kovance standardne teže, za kar je jamčil uradni žig na vsakem od njih. Prvi lidijski kovanci so bili izdelani iz eléktrona, ki je naravna zlitina zlata in srebra. Ko je zakraljeval Krez, je takšne kovance nadomestil s kovanci, ki so bili iz skoraj povsem čistega zlata ali srebra. Lidijci so iznašli monetarni sistem, ki uporablja kovance iz dveh različnih kovin, pri tem je 12 kovancev nizke nominalne vrednosti enakovredno kovancu iz dragocenejše kovine. Toda ta sistem so ogrožali ponarejeni kovanci iz zlata, pomešanega z manjvrednimi kovinami. Zato so trgovci potrebovali nekaj preprostega, s čimer bi preverili čistino zlata.

Lidijci so odkrili, da jim pri tej težavi lahko pomaga lidijski kamen, to je bila črna kamnina, ki jo je bilo mogoče najti v njihovi okolici. Ko s kovancem podrgnemo po tem zaobljenem kamnu z nekoliko hrapavo površino, za njim ostane sled. Če barvo črte na kamnu nato primerjamo z barvo črt, ki so narejene s preizkusnimi iglami, pri katerih je znana vsebnost zlata, se vidi, koliko zlata je dejansko v kovancu. To odkritje – analiziranje s preizkusnim kamnom – je omogočilo zanesljiv denarni sistem. Kako pa nam to, kar vemo o preizkusnih kamnih, pomaga razumeti Biblijo?

Figurativni preizkusni kamni v Bibliji

Ko je preverjanje zlata s preizkusnim kamnom postalo splošno razširjeno med trgovci, je beseda za »preizkusni kamen« pričela pomeniti metodo testiranja. V grščini, v kateri je bil napisan del Biblije, so s to besedo opisovali tudi muke, ki so jih prestajali ljudje, ko so jih preizkušali z mučenjem.

Ker so bili ječarji tisti, ki so jetnike mučili, se je izpeljanka iz besede za »preizkusni kamen«, uporabljala tudi zanje. Biblija tako poroča, da je bil nehvaležni suženj iz Jezusove ponazoritve izročen »ječarjem« oziroma »mučiteljem«, kot pravijo nekateri drugi prevodi. (Matej 18:34, SSP, Ekumenska izdaja) Glede tega odlomka v neki biblični enciklopediji piše: »Verjetno so na samo ječo gledali kot na ‚mučenje‘ (kar je brez dvoma bila), zato za izraz ‚mučitelji‘ ni nujno, da pomeni kaj več kot ječarji.« (The International Standard Bible Encyclopaedia) To nam pomaga, da doumemo drug zanimiv biblijski odlomek.

Uganka razvozlana

Odkritosrčni bralci Biblije že dolgo razglabljajo o Satanovi usodi. Biblija pravi: »Hudič [. . .] je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, v katerem sta že bila zver in lažni prerok. In mučili se bodo dan in noč na vekomaj.« (Razodetje 20:10) Z gotovostjo lahko trdimo, da se to, da bi Jehova nekoga izročil večnemu življenju v mukah, ne sklada z njegovo ljubeznijo in pravico. (Jeremija 7:31) Poleg tega Biblija predstavlja večno življenje kot dar, ne pa kot kazen. (Rimljanom 6:23) Jasno je torej, da je Razodetje 20:10 napisano v simboličnem jeziku. Zver in ognjeno jezero sta figurativna izraza. (Razodetje 13:2; 20:14) Ali je tudi mučenje figurativno? Le kaj bi ta izraz lahko pomenil?

Kot smo videli, je grška beseda za »mučenje« izpeljana iz besede za »preizkusni kamen« in se lahko nanaša na muke bivanja v zaporu. Zato se Satanovo večno mučenje lahko nanaša na to, da bo za vedno pod ključem, in to v najbolj varovanem zaporu – in sicer smrti.

Lidijski test s preizkusnim kamnom nam pomaga razumeti še nekaj o Satanovem večnem »mučenju«, kar se sklada z Božjo ljubeznijo. V nekaterih jezikih izraz »preizkusni kamen« pomeni merilo, s katerim se preizkusi kaj. Na primer, »preizkusni kamen« v slovenščini pomeni nekaj, »kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa«. Zato Satanovo večno »mučenje« nakazuje, da bo obsodba nad njim za vedno služila kot preizkusni kamen, ki bi ga bilo mogoče uporabiti kot dokaz, če bi v prihodnosti znova izbruhnil upor proti Jehovu. Če se bo še kdaj oporekalo Jehovovi pravici do vladanja, ne bo nikoli več potrebno, da preteče veliko časa, zato da bi se preizkusilo upornikovo obtoževanje in da bi se dokazala njegova zmota.

Če razumemo, zakaj so trgovci vsepovsod privzeli testiranje z lidijskim kamnom in kaj pomenijo figurativni izrazi, nastali v povezavi s tem, nam to pomaga razvozlati, kaj se bo zgodilo s Satanom. Njegova usoda bo za vedno služila kot preizkusni kamen, tako da Bogu ne bo nikoli več treba prenašati upora. (Rimljanom 8:20)

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Satanovo simbolično mučenje nakazuje, da bo obsodba nad njim za vedno služila kot preizkusni kamen

[Zemljevid na strani 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Črno morje

LIDIJA

SARDE

Sredozemsko morje

[Slika na strani 21]

Ruševine staroveških Sard

[Slika na strani 22]

V starih časih so denar tehtali

[Vir slike]

E. Strouhal/Werner Forman/Art Resource, NY

[Sliki na straneh 22, 23]

Metoda testiranja s preizkusnim kamnom je preživela do današnjih dni

[Vir slike]

Kovanci: Courtesy Classical Numismatic Group, Inc.; preizkusni kamen: Science Museum/Science & Society Picture Library

[Navedba vira slike na strani 21]

Kovanec iz elektrona: Courtesy Classical Numismatic Group, Inc.