Ali ste vedeli?

Zakaj je bilo dišavno olje, ki ga je uporabila Marija, tako drago?

Nekaj dni pred Jezusovo smrtjo je Marija, Lazarjeva sestra, »prišla [. . .] z alabastrno posodico, v kateri je imela zelo drago dišavno olje, pristno nardo,« in ga izlila na Jezusa. (Marko 14:3–5; Matej 26:6, 7; Janez 12:3–5) Tako Marko kot Janez v svojem evangeliju poročata, da je bila ta dišava vredna 300 denarijev – približno toliko, kot je znašal celoletni zaslužek navadnega delavca.

Iz česa so pridobivali to drago dišavo? Na splošno velja, da se je narda, ki je omenjena v Bibliji, pridobivala iz majhne aromatične rastline (Nardostachys jatamansi), ki jo najdemo na Himalaji. Drago nardo so pogosto mešali s cenenimi sestavinami in jo celo ponarejali. Toda tako Marko kot Janez sta napisala, da je šlo za »pristno nardo«. Dejstvo, da je bilo to dišavno olje tako drago, kaže, da je morda prihajalo iz daljne Indije.

Zakaj v Markovem poročilu piše, da je Marija »razbila [. . .] posodico«? Alabastrna posodica je imela navadno ožji vrat, ki se ga je dalo dobro zatesniti, da ne bi dragocena vonjava uhajala. Alan Millard v svoji knjigi Discoveries From the Time of Jesus pravi: »Ni si težko predstavljati, da bi ženska v samem navdušenju, namesto da bi se pomudila z odpiranjem, odbila stran [vrat posodice], tako da je vso dišavo izpustila naenkrat.« To bi tudi pojasnilo, zakaj je »hišo [. . .] napolnil vonj po dišavnem olju«. (Janez 12:3) Zares zelo drago darilo, vendar primerno. Zakaj? Tej hvaležni ženski je Jezus nekoliko prej znova poklical v življenje ljubljenega brata, Lazarja. (Janez 11:32–45)

Jeriha – eno mesto ali dve?

Evangelisti Matej, Marko in Luka so vsi poročali o čudežni ozdravitvi, ki se je zgodila blizu Jerihe. (Matej 20:29–34; Marko 10:46–52; Luka 18:35–43) Matej in Marko sta napisala, da je Jezus naredil ta čudež, ko je šel »iz Jerihe«. Luka pa je zapisal, da se je to zgodilo, ko se je »približeval Jerihi«.

Ali je v Jezusovih dneh obstajalo samo eno mesto z imenom Jeriha ali sta bili dve? V knjigi Bible Then & Now najdemo odgovor: »V obdobju Nove zaveze so Jeriho ponovno zgradili približno miljo (1,6 km) južno od starega mesta. Herod Veliki si je tam naredil svojo zimsko rezidenco.« To potrjuje tudi knjiga Archaeology and Bible History, ki pravi: »Jeriha je bila v Jezusovem času dvojno mesto. [. . .] Staro judovsko mesto je stalo kakšno miljo stran od rimskega mesta.«

Torej je Jezus naredil čudež, medtem ko je odhajal iz judovskega mesta in se bližal rimskemu mestu ali pa obratno. Jasno je torej, da nam poznavanje razmer v času pisanja pomaga razvozlati vsakršna navidezna neskladja.

[Slika na strani 31]

Alabastrna steklenička za dišave

[Vir slike]

© Réunion des Musées Nationaux/Art Resource, NY