Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

On razume našo bolečino

On razume našo bolečino

Zbližajte se z Bogom

On razume našo bolečino

Janez 11:33–35

»EMPATIJA je tvoja bolečina v mojem srcu.« Tako je neki starejši misijonar Jehovovih prič opisal to dragoceno lastnost. Bog Jehova je daleč najboljši vzor empatije oziroma sposobnosti vživeti se v čustva drugih. Osebno občuti bolečino, ki jo prenaša njegovo ljudstvo. Zakaj smo lahko prepričani, da je tako? Jehovovo nežno empatijo je do popolnosti, tako z besedami kot z dejanji, odseval Jezus, ko je bil na zemlji. (Janez 5:19) Razmislite denimo o dogodku, ki je opisan v Janezovem evangeliju 11:33–35.

Jezus se je odpravil proti vasi, v kateri je živel Lazar, potem ko je izvedel, da je tega njegovega prijatelja doletela prezgodnja smrt. Razumljivo je, da sta bili Lazarjevi sestri, Marta in Marija, zelo žalostni. Jezusu je bila ta družina nadvse pri srcu. (Janez 11:5) Kako se je zato odzval? Poročilo pravi: »Ko je Jezus videl, da [Marija] joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je iz dna srca zavzdihnil in se vznemiril. Vprašal je: ‚Kam ste ga položili?‘ Rekli so mu: ‚Gospod, pridi in poglej!‘ Jezus se je razjokal.« (Janez 11:33–35) Zakaj je Jezus jokal? Res je, da je bil njegov prijatelj Lazar mrtev, toda nameraval ga je obuditi. (Janez 11:41–44) Ali je bilo še kaj, kar ga je prav tako presunilo do dna srca?

Še enkrat poglejte zgoraj navedene besede. Bodite pozorni, da je Jezus, ko je videl Marijo in tiste, ki so bili z njo, jokati, »zavzdihnil« in »se vznemiril«. Besede, ki so tukaj uporabljene v izvirnem jeziku, nakazujejo na močna čustva. * Jezusa je to, kar je videl, močno pretreslo. Da so ga preplavila močna čustva, je bilo vidno, ko so mu v oči stopile solze. Očitno je, da je Jezusovo srce ganila bolečina, ki so jo trpeli drugi. Ali so vam v oči kdaj privrele solze, ker je nekdo, ki vam je drag, jokal? (Rimljanom 12:15)

Jezus nam je s svojo empatijo dal dragocen vpogled v lastnosti in ravnanje svojega Očeta, Jehova. Spomnite se, da je Jezus tako do potankosti posnemal lastnosti svojega Očeta, da je lahko rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Ko torej beremo, da se je Jezus »razjokal«, smo lahko prepričani, da Jehova osebno občuti bolečino, ki jo doživljajo njegovi častilci. Pravzaprav to potrjujejo tudi druge biblijske vrstice. (Izaija 63:9; Zaharija 2:8) Kako nežnočuten Bog je Jehova!

Empatija je privlačna lastnost. Kadar smo obupani ali potrti, nas pritegne bližnji, ki je zmožen razumeti naše razmere in čutiti našo bolečino. Koliko bolj se čutimo pritegnjene k Jehovu, k sočutnemu Bogu, ki občuti našo bolečino in razume, zakaj jočemo! (Psalm 56:8)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Grška beseda, ki je prevedena s »se je razjokal«, pogosto pomeni »tiho jokanje«, medtem ko beseda, s katero je opisano jokanje Marije in drugih, lahko označuje »glasno objokovanje, žalovanje«.