Bralci sprašujejo

Ali je bil potop v Noetovih dneh res svetovnega obsega?

Potop se je zgodil pred več kot 4000 leti. Zato ni danes na zemlji nobenega živega očividca, ki bi nam lahko pripovedoval o tem dogodku. Toda obstaja poročilo, v katerem piše, da so poplavne vode pokrivale najvišje gore takratnega časa.

V tem zgodovinskem poročilu beremo: »Potop je bil na zemlji štirideset dni. [. . .] Vode so čedalje huje naraščale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom. Vzdignile so se za petnajst komolcev [približno 6,5 metra] nad vrhove in pokrile gore.« (1. Mojzesova 7:17–20, SSP)

Nekateri se sprašujejo, ali ni zgodba o tem, da je bila cela zemlja prekrita z vodo, mit ali pa vsaj pretiravanje. Nikakor ne! Konec koncev je zemlja do neke mere še vedno poplavljena. Morja pokrivajo približno 71 odstotkov zemeljske površine. Tako so v bistvu poplavne vode še vedno tukaj. In če se stopijo ledeniki in polarni led, bi se gladina morja dvignila za toliko, da bi bila pokrita mesta, kot sta New York in Tokio.

Geologi, ki preučujejo severozahodno področje Združenih držav Amerike, menijo, da so to področje v daljšem časovnem razdobju vsaj 100-krat zajele hude poplave. Za eno izmed takšnih poplav je rečeno, da so vode pridrle nad pokrajino s 600 metrov visokim valom in s hitrostjo 105 kilometrov na uro – bilo je 2000 kubičnih kilometrov vode s težo dveh bilijonov ton. Zaradi podobnih odkritij so drugi znanstveniki prišli do sklepa, da obstaja dokajšna možnost, da je vesoljni potop bil.

Za tiste, ki verjamejo, da je Biblija Božja Beseda, pa to ni samo možno. Zanje je vesoljni potop dejstvo. Jezus je Bogu rekel: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Apostol Pavel je napisal, da je Božja volja, »da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:3, 4) Kako bi lahko Pavel Jezusove sledilce učil doktrinalne resnice, če bi Božja Beseda vsebovala mite?

Jezus ni samo verjel, da je potop bil, temveč je bil tudi prepričan, da je zajel cel svet. V znameniti prerokbi, ki jo je povedal glede svoje navzočnosti in konca te stvarnosti, je te dogodke primerjal z razmerami v Noetovih dneh. (Matej 24:37–39) Tudi apostol Peter je pisal o poplavnih vodah v Noetovih dneh: »Takratni svet [je] doletelo uničenje, ko je bil z vodo potopljen.« (2. Petrovo 3:6)

Če bi bil Noe mitološki junak in vesoljni potop izmišljija, potem bi bila svarila, ki sta jih izrekla Peter in Jezus, brez pomena za ljudi, ki bodo živeli v zadnjih dneh. To bi zameglilo njihovo duhovno presojo in ogrozilo njihove možnosti, da preživijo stisko, ki bo večja, kot je bil potop v Noetovih dneh. (2. Petrovo 3:1–7)

Bog je glede usmiljenja, ki ga vedno čuti do svojega ljudstva, dejal: »Kajti kakor vode Noetove mi je to: kakor sem prisegel, da ne pridejo več vode Noetove na zemljo, tako sem prisegel, da se ne razsrdim zoper tebe in te ne pokaram.« Tako gotovo kot je potop preplavil zemljo, tako gotovo bo Bog srčno dobrotljiv s tistimi, ki zaupajo vanj. (Izaija 54:9)