Ali ste vedeli?

Zakaj se je Poncij Pilat zbal, ko je slišal obtožbo, da se je Jezus »delal Božjega sina«? (Janez 19:7)

Rimski senat je Julija Cezarja po njegovi smrti povzdignil med bogove. Njegov posvojeni sin in prestolonaslednik, Oktavijan, je bil zatem razglašen za divi filius, kar pomeni »sin Božanskega« oziroma »Božji sin«. To latinsko ime je postalo časten naziv cesarjev. O tem pričajo številni napisi na rimskih oltarjih, templjih, kipih in kovancih. Ko so Judje obdolžili Jezusa, da se je »delal Božjega sina«, so ga v bistvu obtožili, da si je nadel uradni naziv, kar je bilo enakovredno izdajstvu.

Ko je potekalo sojenje Jezusu, je naziv divi filius pripadal Tiberiju. Ta cesar je užival srhljiv sloves vladarja, ki je dal ubiti vsakogar, za kogar je domneval, da je njegov sovražnik. Ko so torej Judje namigovali na to, da se bo Pilat izkazal nezvestega cesarju, če ne bo obsodil Jezusa, se je ta rimski deželni upravitelj »še bolj zbal«. Nazadnje je popustil pritisku in odredil, naj Jezusa usmrtijo. (Janez 19:8, 12–16)

Zakaj je Zaharija napovedal uničenje Tira, ko pa so ga že veliko pred tem uničili Babilonci?

Starodavni Tir, ki je ležal ob obali Sredozemskega morja, je bil pravzaprav razdeljen na dva dela. En je bil na kopnem, drug pa na otoku.

Nekoč so bili Tirci prijazni z Izraelci. Pozneje pa so obogateli in pričeli kljubovati Bogu Jehovu. Šli so celo tako daleč, da so njegovemu ljudstvu kradli zlato in srebro ter nekatere od njih prodali v suženjstvo. (Joel 3:4–6) S tem so si nakopali Jehovovo obsodbo. Po svojih prerokih je Jehova napovedal, da bo Tir padel v roke babilonskemu kralju Nebukadnezarju, ki je svojo vojsko pripeljal tja, po tem ko je uničil Jeruzalem leta 607 pr. n. št. (Izaija 23:13, 14; Jeremija 27:2–7; Ezekiel 28:1–19)

Ko so Tirci uvideli, da bodo poraženi, so s svojim imetjem pobegnili na otoški del mesta. Babilonci pa so kopenski del mesta razrušili. Približno 100 let pozneje je Jehova navdihnil svojega preroka Zaharija, da je oznanil njegovo sodbo zoper Tir: »Glej, Gospod mu vzame posest in uniči [vojaško] moč njegovo na morju, in njega požre ogenj.« (Zaharija 9:3, 4)

Leta 332 pr. n. št. je otoški del mesta uničil Aleksander Veliki, in Zaharijeva prerokba se je tako spolnila. Aleksander si je pri tem pomagal z 800 metrov dolgim nasipom, ki ga je zgradil od kopnega do otoka in za to porabil les in kamenje iz porušenega kopenskega Tira. Tudi to je bilo napovedano, in sicer po preroku Ezekielu. (Ezekiel 26:4, 12)

[Slika na strani 27]

Obleganje Tira

[Vir slike]

Drawing by Andre Castaigne (1898–1899)