Kakor »izraelska deklica«
Kakor »izraelska deklica«
Dva tedna pred slovesnostjo v spomin na Jezusovo smrt, je vsak član družine Sales v Praia Grande v Braziliji sestavil svoj seznam teh, ki jih bo povabil na to slovesnost. Šestletni Abigayl so dali eno vabilo in jo vprašali, komu ga želi dati.
»Moškemu, ki se mi vedno nasmehne,« je odgovorila.
»Kdo pa je to?« sta jo vprašala starša.
»Tisti, ki je na invalidskem vozičku,« je odgovorila.
Štiri dni kasneje je Abigayl staršem pokazala, kateri je ta moški. Ta moški je bil Walter in je živel samo lučaj proč od kraljestvene dvorane. Pred petnajstimi leti, ko mu je bilo 28 let, je imel avtomobilsko nesrečo in od takrat dalje je paraliziran od pasu navzdol. Ker je bil premožen, je imel dva telesna stražarja. Ko je Abigayl dobila dovoljenje, da lahko govori z njim, so mu njeni starši pojasnili, da mu želi dati vabilo.
Abigayl je pogovor z njim sklenila takole: »Vsi drugi v naši kraljestveni dvorani so dobili veliko vabil, toda jaz sem dobila samo eno. Zato sem lahko povabila samo vas. Če vi ne boste prišli, ne bom imela nikogar. Toda če boste prišli, bom zelo vesela, Jehova pa bo vesel še bolj.«
Na dan spominske slovesnosti so Priče, med njimi tudi Abigayl, čistili kraljestveno dvorano, da bi jo pripravili za slovesnost, ki je potem potekala zvečer. Tisto popoldne se je mimo dvorane peljal Walter. Ko je videl Abigayl, je svojemu šoferju naročil, naj ustavi. Odprl je okno in vprašal Abigayl, kaj dela. Pojasnila mu je, da čistijo dvorano, da bo lepa zanj.
Tisti večer je bila Abigayl vsa na trnih. Govor se je že pričel in nenehno je gledala okrog, ali je Walter že prispel. Nenadoma je v dvorano prišel Walter s svojima telesnima stražarjema. Abigayl se je na obrazu zarisal širok nasmeh. Po govoru je Walter priznal, da je bil na poti v drugo mesto, toda potem si je premislil in odšel na spominsko slovesnost ravno zaradi nje. Nato je dodal: »Govor je bil ravno tisto, kar sem potreboval.« Zaprosil je za Biblijo in jo pričel preučevati ter obiskovati shode.
Medtem je Walterjeva sestra dejala, da želi spoznati to Abigayl, ki jo njen brat tako pogosto omenja. Ko sta se seznanili, je bila vesela, da je spoznala tako prijetno deklico, kot je Abigayl. »Sedaj vem, zakaj je moj brat tako srečen,« je dejala.
Walter še vedno preučuje Biblijo in obiskuje shode. Na shodih celo komentira pa tudi drugim ljudem pripoveduje o tem, kar se je naučil. Prav gotovo nas mala Abigayl spomni na deklico iz izraelske dežele, ki je Naamanu pomagala, da je spoznal pravega Boga Jehova. (2. kraljev 5:2–14)