Zakaj je bil Bog Noetu naklonjen – zakaj bi nas to moralo zanimati

VEČINA od nas se spomni trenutka, ko smo slišali pomembno novico. Spomnimo se podrobnosti – ne samo kje smo bili in kaj smo počeli, temveč tudi kako smo se odzvali. Noe brez dvoma ni nikoli pozabil dneva, ko je prejel novico od Boga Jehova, Vrhovnega vladarja vesolja. Katera novica bi sploh lahko bila pomembnejša? Jehova mu je povedal, da se je odločil pokončati »vse meso«. Njemu pa je naročil, naj naredi velikansko barko, da bi ohranil pri življenju sebe, svojo družino in raznovrstne živali. (1. Mojzesova 6:9–21)

Kako se je Noe odzval? Se je te novice razveselil ali pa je negodoval nad njo? Kako je to novico sporočil svoji ženi in družini? Biblija nam tega ne pove. Pove pa nam tole: »To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.« (1. Mojzesova 6:22)

To je prav gotovo pomemben podatek, saj te besede delno pokažejo, zakaj je Noe našel milost v Božjih očeh; Noe je bil namreč pripravljen storiti to, kar mu je Bog naročil. (1. Mojzesova 6:8) Kaj pa je bilo tisto drugo, zaradi česar je bil Bog naklonjen Noetu? Odgovor na to vprašanje je pomembno poznati, saj moramo biti podobni Noetu, če želimo preživeti, ko bo Bog ponovno očistil zemljo hudobije. Najprej pa si poglejmo, v kakšnih razmerah je živel Noe pred potopom.

Demoni pridejo na zemljo

Noe je živel kmalu po tistem, ko se je pričela pisati človeška zgodovina. Rodil se je približno  tisoč let za tem, ko je bil ustvarjen prvi človek. Takrat v nasprotju s predstavami mnogih na zemlji niso živeli jamski ljudje – poraščena primitivna bitja, ki naj bi z gorjačo v roki sključeno hodila okrog. Takratni ljudje so kovali orodje iz železa ali bakra in Noe je takšno orodje morda uporabljal, ko je gradil barko. Imeli so tudi glasbene instrumente. Med sabo so se poročali, imeli družine, gojili poljščine in vzrejali živino. So kupovali in prodajali. V tem pogledu je bilo takratno življenje precej podobno današnjemu. (1. Mojzesova 4:20–22; Luka 17:26–28)

V drugih pogledih pa je bilo precej drugače. Ena razlika je bila ta, da so ljudje takrat živeli bistveno dlje. Nič nenavadnega ni bilo, da je človek živel več kot 800 let. Noe je dočakal 950 let, Adam 930 in Metuselah, Noetov dedek, 969 let. * (1. Mojzesova 5:5, 27; 9:29)

V Prvi Mojzesovi knjigi 6:1, 2 je opisana še ena razlika. Takole piše: »Zgodilo se je pa, ko so jeli množiti se ljudje na površju zemlje in so se jim rodile hčere, da so videli sinovi Božji hčere človeške, da so lepe, in so si jemali od vsakršnih žene, katerekoli so si izbrali.« Ti »sinovi Božji« so bili nebeški angeli, ki so si nadeli človeško telo in so živeli med ljudmi na zemlji. Na zemljo jih ni poslal Bog, niti niso prišli, da bi za človeško družino naredili kaj dobrega. Temveč »so zapustili pripadajoče jim bivališče« v nebesih, da bi imeli spolne odnose z lepimi ženskami na zemlji. Postali so demoni. (Juda 6)

Uporni in sprijeni demonski angeli, ki so ljudi prekašali po moči in inteligenci, so zelo slabo vplivali na človeštvo. Prav verjetno je, da so imeli nadzor in oblast v človeški družbi. Niso delovali na skrivaj kakor vodja kriminalcev, ki prikriva svojo identiteto in iz zakulisja vodi svoja zla dejanja. Ne, delovali so javno in se brez vsakršnega sramu upirali Božji ureditvi.

Ti angelski Božji sinovi so imeli spolne odnose z ženskami in te so jim rodile otroke, ki so odrasli v nenavadno močna bitja oziroma velikane, ki so postali znani po hebrejskem izrazu »nefili«. Takole beremo: »Velikani so bili na zemlji tiste dni in tudi pozneje, ko so se sinovi Božji shajali s hčerami človeškimi in so jim rodile. To so tisti junaki, ki so bili v starodavnem času, možje preslavni.« (1. Mojzesova 6:4) Nefili so bili strah in trepet ljudi na zemlji. Beseda »nefili« pomeni »podiralci«, tisti, ki drugim povzročajo padec. Bili so ubijalci in starodavni miti in legende so verjetno odmev njihovih nasilnih podvigov.

Tegobe pravičnega

Biblija pravi, da je bila pokvarjenost v takratnem rodu globoko ukoreninjena in zelo razširjena. Takole opisuje: »Množi [se] hudobnost človekova na zemlji, [. . .] vsi naklepi in misli srca njegovega [so] samo hudo ves čas [. . .] in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo. [. . .] Vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« (1. Mojzesova 6:5, 11, 12)

Takšen je bil svet, v katerem je živel Noe. Vendar je bil Noe v nasprotju z ljudmi, ki so ga obdajali, pravičen mož, ki je hodil z Bogom. (1. Mojzesova 6:9) Pravičnemu ni lahko  živeti v nepravični družbi. Noe je moral zelo trpeti, ko je opazoval, kaj ljudje govorijo in delajo! Verjetno se je počutil kakor Lot, še en pravičen človek, ki pa je živel po potopu. Lota, ki je prebival med pokvarjenimi Sodomljani, je »hudo težilo razpuščeno vedenje ljudi, ki so kljubovali zakonu,« in ob tem, »kar je videl in slišal, ko je iz dneva v dan živel med njimi, [ga je] v pravični duši bolelo zaradi njihovih nezakonitih dejanj«. (2. Petrovo 2:7, 8) Prav gotovo je bilo tako tudi z Noetom.

Ali ste vznemirjeni zaradi pretresljivih dogodkov, o katerih je govor v poročilih, ali pa zaradi brezbožnega vedenja ljudi, ki so okoli vas? Če ste, lahko razumete Noeta. Samo predstavljajte si, kako mučno mu je bilo prenašati takratni nepravični svet kar 600 let, toliko je bil namreč star, ko je prišel potop. Kako zelo je moral hrepeneti po odrešitvi! (1. Mojzesova 7:6)

Noe si je upal biti drugačen

Noe je bil »popoln med vrstniki svojimi«. (1. Mojzesova 6:9) Bodite pozorni, da v Bibliji piše, da je bil popoln med svojimi vrstniki, ne pa, da so oni tako gledali nanj. Z drugimi besedami, Noe je bil popoln v Božjih očeh, za ljudi, ki so živeli pred potopom, pa je bil čuden. Prepričani smo lahko, da ni soglašal s priljubljenim mnenjem, niti se ni spuščal v brezbožno zabavo in družabne dejavnosti tistih dni. Samo zamislite si, kako so nanj gledali ljudje, ko je pričel delati barko! Zelo verjetno so se mu smejali in ga zasmehovali. Niso ga jemali resno.

Poleg tega je imel Noe trdno versko prepričanje, ki pa ga ni obdržal samo zase; v Bibliji piše, da je bil »oznanjevalec pravičnosti«. (2. Petrovo 2:5) Nedvomno je pričakoval nasprotovanje. Njegov praded Enoh je bil pravičen človek, ki je napovedal, da bo Bog izvršil obsodbo nad hudobnimi. S tem si je Enoh očitno nakopal preganjanje, toda Bog ni dovolil njegovim nasprotnikom, da bi ga ubili. (1. Mojzesova 5:18, 21–24; Hebrejcem 11:5; 12:1; Juda 14, 15) Noe je zaradi Satana, demonov, nefilov in velike večine ljudi, ki je bila bodisi brezbrižna ali pa mu je nasprotovala, potreboval pogum in vero v to, da ga je Jehova zmožen obvarovati.

Tistim, ki služijo Bogu, vedno nasprotujejo tisti, ki mu ne služijo. Celo Jezusa Kristusa so sovražili in prav tako tudi njegove sledilce. (Matej 10:22; Janez 15:18) Noe si je upal služiti Bogu, čeprav to ni bilo priljubljeno. Zavedal se je, da je to, da ga Bog odobrava, veliko pomembnejše kot pa to, ali ga odobravajo Božji nasprotniki. In Bog je bil Noetu naklonjen.

Noe se je zmenil za opozorilo

Kot smo videli, je Noe pogumno pričeval drugim. Kako so se ljudje odzvali na sporočilo, ki jim ga je oznanil? V Bibliji piše, da so ljudje pred potopom »jedli in pili, se ženili in možile do dneva, ko je Noe vstopil v barko, in se niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel«. Opozorila niso upoštevali. (Matej 24:38, 39)

Jezus je dejal, da bo tako tudi v naših dneh. Jehovove priče že več kot sto let svarijo ljudi, da bo Jehova korenito ukrepal, da bi izpolnil svojo obljubo o vzpostavitvi novega sveta pravičnosti. Čeprav se je na milijone ljudi odzvalo, pa se na milijarde zemljinih prebivalcev ne zmeni za to. »Nočejo namreč videti« resničnosti in pomena potopa. (2. Petrovo 3:5, 13)

Toda Noe se je zmenil za opozorilo. Verjel je temu, kar mu je povedal Jehova. Takšna poslušnost ga je rešila. Apostol Pavel je zapisal: »Ker je Noe veroval, je potem, ko je dobil Božje svarilo glede tega, kar se še ni videlo, iz strahu pred Bogom zgradil barko, da bi rešil svojo družino.« (Hebrejcem 11:7)

 Zgled, ki naj bi ga posnemali

Barka, ki jo je naredil Noe, je bila velikanska – daljša je bila od nogometnega igrišča in višja od trinadstropne zgradbe. Bila je za več kot 30 metrov daljša od dvojambornice Wyoming, ki je bila, kot poročajo, najdaljša lesena ladja, kar so jih kdaj naredili. Seveda barka ni bila ladja; morala se je samo obdržati na vodi. Vseeno pa je bilo za njeno izdelavo potrebno poznavanje naprednih gradbenih tehnik. Poleg tega jo je bilo treba zunaj in znotraj prevleči s smolo. Noe je morda potreboval več kot 50 let, da jo je naredil. (1. Mojzesova 6:14–16)

To pa še ni vse. Vanjo je moral spraviti dovolj živeža, da bi njegova družina in živali lahko preživeli. Preden je prišel potop, je bilo treba zbrati živali in jih vkrcati na barko. »Noe stori vse, kakor mu je zapovedal GOSPOD.« Kakšno olajšanje je moral občutiti, ko je bilo vse pripravljeno in je Jehova zaprl vrata barke! (1. Mojzesova 6:19–21; 7:5, 16)

Nato je prišel potop. Deževalo je 40 dni in 40 noči. V barki so morali ostati vsi še celo leto, dokler vode niso upadle. (1. Mojzesova 7:11, 12; 8:13–16) Vsi hudobni ljudje so pomrli. Samo Noe in njegova družina so preživel in stopili na očiščeno zemljo.

V Bibliji piše, da je vesoljni potop Noetovih dni »vzorec tega, kar naj bi še prišlo«. V kakšnem smislu? Takole beremo: »Sedanja nebo in zemlja [sta] shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.« Toda tako kot v Noetovih dneh bodo tudi sedaj nekateri preživeli. Bodite prepričani, da »Jehova [. . .] ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje«. (2. Petrovo 2:5, 6, 9; 3:7)

Noe je bil bogovdan, pravičen človek, ki je živel med pokvarjenimi ljudmi. Boga je povsem ubogal. Upal si je delati to, kar je prav, čeprav je vedel, da mu bo to prineslo zaničevanje in mržnjo tistih, ki niso hoteli služiti Bogu. Če bomo v vsem tem posnemali Noeta, si bomo tudi mi pridobili Božjo naklonjenost in imeli upanje, da bomo rešeni in bomo živeli v novem svetu, ki bo kmalu prišel. (Psalm 37:9, 10)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Starodavni miti in legende so verjetno odmev nasilnih podvigov nefilov

[Slika na strani 7]

Če posnemamo Noetovo vero, si lahko pridobimo Božjo naklonjenost

[Navedba vira slike na strani 5]

Alinari/Art Resource, NY