Tel Arad nema priča zgodovine

Izgubljeno mesto. Skrivnosten tempelj. Skrita zakladnica staroveških napisov. Tole morda zveni kot ideja za pustolovski film. V resnici je vse to in še več dolga stoletja ležalo skrito pod plastmi puščavskega peska v Tel Aradu v Izraelu, dokler niso prišli arheologi in pričeli izkopavati.

SODOBNI Arad se zdi danes številnim obiskovalcem tipično izraelsko mesto. S 27.000 prebivalci se razprostira v judejski pustinji, zahodno od Mrtvega morja. Približno osem kilometrov zahodneje pa leži starodavno izraelsko mesto Arad. Prav tam so arheologi, ko so skrbno odstranili plast za plastjo peska, odkrili obilo stavb in napisov.

Ti napisi so na ostrakonih, lončenih črepinjah, na katere so pisali. Takšen način pisanja je bil razširjen v biblijskih časih. Izkopavanje v Tel Aradu je privedlo do najdbe, ki jo opisujejo kot najbogatejšo zbirko ostrakonov, doslej najdenih v Izraelu. Kolikšna pa je vrednost tamkajšnjih arheoloških najdb?

Izkopanine v Tel Aradu zajemajo daljše obdobje biblijske zgodovine, vse od dni izraelskih sodnikov pa do babilonskega vdora v Judejo leta 607 pr. n. št. Ta odkritja torej pomagajo potrditi točnost Biblije. Poleg tega nam razkrijejo, kako so ljudje v starodavnem Izraelu gledali na Božje osebno ime.

Arad in Biblija

Resda Biblija le malo govori o Aradu. Toda s svoje strateško ugodne lege je nekoč nadzoroval glavno trgovsko pot. Zato ni nič presenetljivega, da zgodovinska poročila in arheološke najdbe nakazujejo, da je bilo to staroveško mesto med svojo razgibano zgodovino vedno znova osvojeno, uničeno in pozidano. Številne pozidave mesta so  prispevale k temu, da je nastal kar velik tel oziroma mestna vzpetina.

Arad je v Bibliji prvič omenjen v poročilu, ki popisuje zadnji del izraelskega 40-letnega popotovanja po pustinji. Nedolgo po smrti Mojzesovega brata Arona se je Božje ljudstvo približalo južni meji Obljubljene dežele. Očitno je imel kanaanski kralj v Aradu te popotnike za tako lahko tarčo, da se ni mogel upreti skušnjavi, da jih ne bi napadel. Izraelci so s pomočjo Boga Jehova pogumno udarili nazaj, izbojevali zmago in Arad zravnali s tlemi, vendar so nekateri prebivalci tega mesta očitno preživeli. (4. Mojzesova 21:1–3)

Kanaanci se niso obotavljali pozidati to svoje strateško ležeče mesto. Ko je čez nekaj let do tega območja prispel Jozue, ki je prodiral s severa in sistematično zatiral Kanaance na področju pogorja in Negeba, je bil eden njegovih nasprotnikov tudi »kralj v Aradu«. (Jozue 10:40, SSP; 12:14) Kasneje so se na področju Negeba naselili potomci Kenejca Hobaba, ki so se pridružili izraelskemu taboru že med popotovanjem po pustinji, zato da bi jih podprli. (Sodniki 1:16)

Arheološke najdbe

Ruševine v Tel Aradu nam postrežejo z zanimivimi informacijami glede nekaterih kasnejših dogodkov v biblijskem poročilu. Arheologi so odkrili na primer vrsto obrambnih zidov. Nekateri od njih zelo verjetno izvirajo iz obdobja, ko je vladal kralj Salomon, ki je bil znan po svojih obsežnih gradbenih projektih v mestih. (1. kraljev 9:15–19) Ena plast izkopanin, ki jo datirajo v začetek desetega stoletja pr. n. št., kaže, da je bilo mesto popolnoma uničeno v požaru. To nekako sovpada s časom, ko je v deželo vdrl egiptovski kralj Sisak, kar se je zgodilo le pet let po Salomonovi smrti. O tem vdoru priča stenski relief v Karnaku na jugu Egipta, na katerem je med številnimi osvojenimi mesti omenjen tudi Arad. (2. letopisov 12:1–4)

Zelo zanimivo je, da se na številnih ostrakonih, gre za približno 200 takšnih popisanih črepinj, pojavljajo hebrejska imena, ki jih najdemo tudi v Bibliji, na primer Pashur, Meremot in Korahovi sinovi. Nekateri od teh posvetnih zapisov so še posebej zanimivi, ker omenjajo Božje osebno ime. To lastno ime, ki je sestavljeno iz štirih hebrejskih črk יהוה (JHVH) in ga navadno imenujemo tetragram, pripada samo Vsemogočnemu Bogu. Kasneje so mnogi zaradi praznoverja pričeli verjeti, da je bogokletno izgovarjati ali zapisovati Božje ime. Toda najdbe v Tel Aradu kot tudi marsikje drugod potrjujejo, da so v biblijskih časih Božje ime svobodno uporabljali v vsakodnevnem življenju, v pozdravih in pri blagoslavljanju. Na primer, eden od najdenih napisov se glasi: »Mojemu gospodu Eliašibu. Naj vam Jahve [Jehova] nakloni blaginjo. [. . .] On je v Jahvejevem templju.«

Kaj pa je s skrivnostnim templjem, ki smo ga omenili uvodoma? Telaradski tempeljski  kompleks z oltarjem iz judovskega obdobja je zbudil veliko ugibanj. Čeprav je veliko manjši od Salomonovega templja v Jeruzalemu, je tej sveti stavbi v marsičem podoben. Zakaj in kdaj je bil zgrajen tempelj v Aradu? Kako so ga uporabljali? Arheologi in zgodovinarji lahko le ugibajo.

Jehova je nedvoumno odredil, da je tempelj v Jeruzalemu zanj edini sprejemljivi kraj, kjer se lahko praznujejo letni prazniki in darujejo žrtve. (5. Mojzesova 12:5; 2. letopisov 7:12) Torej so tempelj v Aradu zgradili in uporabljali v nasprotju z Božjo postavo, in to verjetno v obdobju, ko so pomožni oltarji in obredi mnoge odvračali od čistega čaščenja. (Ezekiel 6:13) V tem primeru je bilo to središče krivega čaščenja verjetno porušeno med temeljitimi reformami kralja Ezekija v osmem stoletju pr. n. št. ali kralja Josija v sedmem stoletju pr. n. št. (2. letopisov 31:1; 34:3–5, 33)

Očitno se iz delčka Aradove zgodovine, ki je preživela do današnjih dni, naučimo marsikaj pomembnega. Po mnogih stoletjih so iz peska prišle na dan najdbe, ki potrjujejo točnost Biblije, ki dokazujejo, da je sprijeno posnemanje pravega čaščenja doživelo svoj vzpon in padec, in ki nam dajejo zglede o spoštljivi vsakodnevni rabi Jehovovega imena.

[Zemljevid/slika na strani 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

JERUZALEM

Mrtvo morje

Arad

Tel Arad

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 24]

Del stenskega reliefa v Karnaku v Egiptu

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 25]

Del tega napisa pravi: »Naj vam Jahve nakloni blaginjo.«

[Vir slike]

Photograph © Israel Museum, Jerusalem; courtesy of Israel Antiquities Authority

[Slika na strani 25]

Del tempeljskega kompleksa v Tel Aradu

[Slika na strani 25]

Pogled na utrdbo Tel Arad z vzhodne strani

[Navedba vira slike na strani 25]

Todd Bolen/Bible Places.com