Kaj je o peklu učil Jezus?

»Če te tvoje oko zapeljuje,« je rekel Jezus, »ga izderi! Bolje je zate, da greš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel, kjer njihov črv ne umrje in ogenj ne ugasne.« (MARKO 9:47, 48, Ekumenska izdaja)

Ob neki drugi priložnosti je Jezus govoril o sojenju, na katerem bo rekel krivičnim: »Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!« Rekel je tudi, da »pojdejo [ti] v večno kazen«. (MATEJ 25:41, 46, SSP)

NA PRVI pogled se morda zdi, da gornje Jezusove besede zagovarjajo nauk o peklenskem ognju. Jasno je, da Jezus ni imel namena ugovarjati Božji Besedi, ki nazorno pravi, da »mrtvi [. . .] ne vedo ničesar več«. (Propovednik 9:5, SSP)

Kaj je potem Jezus mislil s tem, da bo človek vržen »v pekel«? Ali je »večni ogenj«, pred katerim je svaril, dobeseden ali simboličen? V kakšnem smislu pojdejo hudobni »v večno kazen«? Preglejmo ta vprašanja eno za drugim.

Kaj je potem Jezus mislil s tem, da bo človek vržen »v pekel«? Izvirna grška beseda, ki je v Marku 9:47 prevedena s »pekel«, je géenna. Ta beseda izhaja iz hebrejskega izraza geh hinnóm, ki pomeni »dolina Hinom«. Dolina Hinom je bila za obzidjem starodavnega Jeruzalema. V dneh izraelskih kraljev so v njej žrtvovali otroke – ogaben običaj, ki ga je Bog obsojal. Dejal je, da bo uničil tiste, ki izvajajo takšno krivo čaščenje. Dolino Hinom naj bi poslej imenovali »Dolina morije«, saj naj bi tam ležala nepokopana »trupla tega  ljudstva«. (Jeremija 7:30–34, SSP) Jehova je tako napovedal, da bo dolina Hinom postala kraj za množično odlaganje trupel, ne pa kraj za mučenje živih ljudi.

V Jezusovih dneh so Jeruzalemčani v dolini Hinom odlagali odpadke. Vanjo so metali tudi trupla nekaterih hudobnih zločincev in skrbeli, da je v njej stalno gorel ogenj, ki je uničil odpadke in trupla.

Ko je Jezus govoril o črvu, ki ne umrje, in ognju, ki ne ugasne, je očitno namigoval na Izaija 66:24. Tukaj Izaija za »trupla ljudi, ki so se [. . .] uprli« Bogu, pravi, da »njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne«. (SSP) Jezus in njegovi poslušalci so vedeli, da se te Izaijeve besede nanašajo na ravnanje s trupli tistih, ki si niso zaslužili pokopa.

 Zato je Jezus z dolino Hinom oziroma Geheno primerno ponazoril smrt tistih, za katere ni več upanja na vstajenje. Bistvo tega je še poudaril, ko je posvaril, da Bog »more dušo [življenje] in telo pogubiti v peklenski dolini [»db. v géeni«, pdč. op.]«. (Matej 10:28, SSP *) Gehena je simbol večne smrti, ne pa večnega mučenja.

Ali je »večni ogenj«, pred katerim je Jezus svaril, dobeseden ali simboličen? Bodite pozorni, da je »večni ogenj«, ki ga je Jezus omenil v Mateju 25:41, pripravljen »hudiču in njegovim angelom«. Ali menite, da duhovna bitja lahko gorijo v dobesednem ognju? Ali pa je Jezus besedo »ogenj« rabil v prenesenem pomenu? Vsekakor tudi »ovce« in »kozli«, ki so omenjeni v istem odlomku, niso mišljeni dobesedno, temveč gre za besedni figuri, ki predstavljata dve vrsti ljudi. (Matej 25:32, 33) Hudobni bodo v večnem ognju, o katerem je govoril Jezus, povsem zgoreli v prenesenem pomenu.

V kakšnem smislu pojdejo hudobni »v večno kazen«? Čeprav večina prevodov v Mateju 25:46 uporablja besedo »kazen«, pa je temeljni pomen grške besede kólasin »zadrževanje rasti dreves« oziroma obrezovanje, odstranjevanje odvečnih vej. Medtem ko ovcam podobni posamezniki prejmejo večno življenje, neskesane posameznike, ki so podobni kozlom, doleti »večna kazen«, za vedno so namreč odrezani od življenja.

Kaj menite vi?

Jezus ni nikoli učil, da imajo ljudje neumrljivo dušo. Toda pogosto je učil o vstajenju  mrtvih. (Luka 14:13, 14; Janez 5:25–29; 11:25) Zakaj bi Jezus govoril, da bodo mrtvi obujeni, če bi verjel, da njihove duše niso umrle?

Jezus ni učil, da bo Bog krivične zlobno mučil za večno. Ne, temveč je rekel: »Bog je [. . .] svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16, SSP) Zakaj bi Jezus namigoval, da bodo tisti, ki ne verujejo vanj, umrli? Ali ne bi povedal, da bodo živeli večno in prenašali trpljenje v peklenskem ognju, če bi to tudi v resnici mislil?

Nauk, da je pekel kraj mučenja, ne temelji na Bibliji. V bistvu je to pogansko verovanje v krščanski preobleki. (Glej okvir  »Kratka zgodovina pekla« na 6. strani.) Ne, Bog ljudi ne muči večno v peklu. Kako pa lahko poznavanje resnice o peklu vpliva na vaš odnos z Bogom?

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

Kratka Zgodovina Pekla

KORENINE V POGANSKIH VEROVANJIH: Stari Egipčani so verjeli v ognjeni pekel. V knjigi Am-Tuat iz leta 1375 pr. n. št. so omenjeni tisti, ki »bodo z glavo naprej vrženi v ognjene jame; [. . .] od tam ne bodo mogli pobegniti, [. . .] ne bodo mogli ubežati plamenom«. Grški filozof Plutarh (ok. 46–120 n. št.) je o teh, ki so v podzemlju, napisal: »Javkali so, ko so prestajali strahotno trpljenje in sramotilne in mučeniške kazni.«

PRODOR V JUDOVSKE LOČINE: Zgodovinar Jožef (37–ok. 100 n. št.) je poročal, da so eseni, pripadniki neke judovske ločine, verjeli, da »so duše nesmrtne in živijo v nedogled«. Dodal je še: »To je podobno prepričanju Grkov, da [. . .] so slabe duše zapisane temni in srhljivi votlini, v kateri se kaznovanje nikoli ne konča.«

VPELJAN V »KRŠČANSTVO«: V drugem stoletju n. št. je v apokrifni knjigi Petrovo razodetje za hudobne pisalo: »Namenjen jim je neugasljiv ogenj.« Pisalo je tudi: »Ezrael, angel srda, prinaša moške in ženske, ki imajo polovico telesa v plamenih, in jih meče v temino, v pekel za ljudi; in angel srda jih kaznuje.« V istem obdobju je Teofil Antiohijski citiral grško prerokinjo Sibilo, ki napoveduje, kako bodo kaznovani hudobni: »Nad vas prihaja sijaj gorečega ognja, z baklami boste žgani vsak dan.« To je del tistega, za kar Teofil pravi, da je »resnično in koristno, pravično in ljubo vsem ljudem«.

S PEKLENSKIM OGNJEM SO OPRAVIČEVALI NASILJE V SREDNJEM VEKU: Angleška kraljica Marija I. (1553–1558), ki je skoraj 300 protestantov sežgala na kolih, zaradi česar je postala znana kot »Bloody Mary« (Krvava Marija), naj bi po nekem poročilu dejala: »Ker bodo duše krivovercev v onostranstvu večno gorele v peklu, je povsem primerno, da posnemam Božje maščevanje in jih sežgem na zemlji.«

NEDAVNA DEFINICIJA: V zadnjih letih so nekatere veroizpovedi revidirale svoj nauk o peklu. Komisija za doktrinalne zadeve anglikanske cerkve je leta 1995 denimo dejala: »Pekel ni večno mučenje, temveč je končna in nepreklicna izbira tega, kar nasprotuje Bogu tako popolnoma in brezpogojno, da je edini možni konec popoln neobstoj.«

[Okvir/Slika na strani 7]

KAJ JE »JEZERO Z OGNJEM«?

V Razodetju 20:10, SSP, je zapisano, da bo Hudič vržen v »jezero z ognjem« in da bo tam mučen »podnevi in ponoči na veke vekov«. Če naj bi bil Hudič mučen vso večnost, bi ga Bog moral ohranjati pri življenju, toda v Bibliji piše, da ga bo Jezus »uničil«. (Hebrejcem 2:14, AC) Simbolično ognjeno jezero predstavlja »drugo smrt«. (Razodetje 21:8) To ni smrt, ki jo Biblija najprej omenja – smrt, ki je posledica Adamovega greha in iz katere je nekdo lahko osvobojen z vstajenjem. (1. Korinčanom 15:21, 22) Biblija pravi, da »jezero z ognjem« ne bo izpustilo tistih, ki so v njem, torej mora »druga smrt« pomeniti drugačno smrt, in sicer takšno, iz katere ni povratka.

V kakšnem smislu so tisti, ki so v »jezeru z ognjem«, večno mučeni? Včasih »mučiti« lahko pomeni »onemogočiti« koga. Ko je imel Jezus ob neki priložnosti opravka z demoni, so ti zavpili: »Ali si nas prišel sem pred časom mučit [poslat v brezno in s tem onemogočit]?« (Matej 8:29; Luka 8:30, 31; oboje SSP) Torej bodo vsi, ki bodo v »jezeru«, prenašali »mučenje« v tem smislu, da bodo za vedno onemogočeni oziroma v objemu »druge smrti«.