»Taršiške ladje« – vzpon in padec davne civilizacije

»Taršiške ladje so razvažale tvoje blago.« (EZEKIEL 27:25, SSP)

TARŠIŠKE LADJE so prispevale k temu, da je kralj Salomon obogatel. Ljudje, ki so izdelovali te ladje, so vplivali na razvoj grške in latinične pisave. Poleg tega so ustanovili mesto z imenom Biblos, iz katerega je izpeljano ime za najbolj vplivno knjigo, ki je bila kdaj objavljena.

Kdo je izdeloval taršiške ladje in z njimi plul? Od kod ladjam takšno ime? In kako dogodki, povezani s temi ljudmi in njihovimi ladjami, dokazujejo točnost Biblije?

Gospodarji Sredozemlja

Feničani so izdelovali plovila, ki se jih je prijelo ime taršiške ladje. Že kakih tisoč let pred Kristusom so postali spretni pomorščaki. Njihova domovina je bila ozek pas obale, ki se bolj ali  manj prekriva z ozemljem današnjega Libanona. Severno, vzhodno in južno od njih so živeli drugi narodi. Na zahodu se je razprostiralo prostrano Sredozemsko morje. Feničanom je to morje postalo vir bogatega zaslužka.

Feničanski pomorščaki so postopoma ustvarili uspešno trgovsko mornarico. Ko je bilo dobička več in ko je tehnika napredovala, so izdelali večje ladje, ki so lahko vzdržale daljše plovbe. Potem ko so dospeli do Cipra, Sardinije in Balearskih otokov, so ob obali severne Afrike pluli proti zahodu, dokler niso pripluli v Španijo. (Glej zemljevid.)

Feničanski ladjedelničarji so gradili ladje, dolge dobrih 30 metrov. Te ladje dolge plovbe so menda imenovali »taršiške ladje«, saj so lahko preplule 4000 kilometrov dolgo pot od Fenicije do juga Španije, kjer je morda bil Taršiš. *

Feničani niso toliko želeli zavladati svetu, kot so si želeli zaslužiti na njegov račun. To so dosegli z ustanavljanjem trgovskih postojank. Toda kot trgovci so vendarle postali gospodarji Sredozemlja.

Še dlje od Sredozemlja

Feničanski raziskovalci so v lovu za dobičkom drzno zapluli v Atlantski ocean. Njihove ladje so se še naprej oklepale južne obale Španije, dokler niso dospele do področja z imenom Tartés. Približno leta 1100 pr. n. št. so ustanovili mesto, ki so mu dali ime Gadir. To pristaniško mesto, danes znano kot Cadiz, je postalo eno prvih velikih mest v Zahodni Evropi.

Feničani so trgovali s soljo, vinom, sušenimi ribami, cedrovino, borovino, kovinskimi izdelki, steklom, vezeninami, kakovostnim platnom in oblačili, obarvanimi z znamenito tirsko škrlatno barvo. Kakšno bogastvo pa je v zameno ponujala Španija?

 Jug Španije se je izkazal za najbogatejši vir srebra in drugih dragih kovin v Sredozemlju. Glede Tira, glavnega feničanskega pristaniškega mesta, je prerok Ezekiel dejal: »Taršiš je kupčeval s teboj zaradi obilice tvojega vsakovrstnega bogastva: srebro, železo, kositer in svinec so izmenjavali za tvoje blago.« (Ezekiel 27:12, SSP)

Feničani so odkrili dozdevno neizčrpne zaloge teh rudnin blizu reke Guadalquivir, nedaleč stran od Cadiza. Ti minerali se še vedno pridobivajo na tem področju, ki pa mu danes pravijo Río Tinto. V teh rudnikih že kakih tri tisoč let izkopavajo visokokakovostno rudo.

Pomorske vezi med Španijo in Fenicijo so bile dobro utrjene, zato so imeli Feničani monopol nad španskim srebrom. Srebro je preplavilo Fenicijo in celo sosednji Izrael. Izraelski kralj Salomon je sodeloval s feničanskim kraljem Hiramom pri njegovih poslovnih podvigih. Zaradi tega v Salomonovih dneh srebra »sploh [niso] cenili«. (1. kraljev 10:21) *

Feničani so postali uspešni trgovci, vendar so znali biti tudi neusmiljeni. Menda so kdaj pa kdaj zvabili ljudi na svojo ladjo pod pretvezo, da jim bodo razkazali svoje blago, nato pa so jih kratko malo zasužnjili. Čez čas so celo obrnili hrbet nekdanjim trgovskim partnerjem, Izraelcem, in jih prodajali v sužnost. Zaradi tega so hebrejski preroki napovedali uničenje feničanskega mesta Tir. Te prerokbe je leta 332 pr. n. št. dokončno izpolnil Aleksander Veliki. (Joel 3:6; Amos 1:9, 10) To uničenje je zaznamovalo konec feničanske dobe.

Zapuščina Feničanov

Kakor vsi dobri poslovneži so tudi feničanski trgovci svoje poslovne dogovore zapisovali. Uporabljali so pisavo, ki je precej podobna staroveški hebrejski pisavi. Drugi narodi so sprevideli prednosti feničanske pisave. Z nekaterimi spremembami je postala temelj za grško pisavo, iz te pa se je kasneje razvila latinična pisava, ena najbolj razširjenih pisav danes.

Poleg tega je pomembno feničansko mesto Biblos postalo središče za širjenje papirusa, predhodnika sodobnega papirja. Uporabljanje papirusa pri pisanju je spodbudilo razvoj knjig. Slovenska beseda za najbolj razširjeno knjigo na svetu, Biblijo, dejansko izhaja iz imena Biblos. Tako je, zgodovinsko poročilo o Feničanih in njihovih ladjah vliva zaupanje, da Biblija neizpodbitno temelji na dejstvih.

[Podčrtni opombi]

[Zemljevid na strani 27]

(Lega besedila – glej publikacijo)

FENIČANSKE TRGOVSKE POTI

ŠPANIJA

TARTÉS

Reka Guadalquivir

Gadir

Korzika

Baleari

Sardinija

Sicilija

Kreta

Ciper

Biblos

Tir

SREDOZEMSKO MORJE

Ezion-geber

Rdeče morje

AFRIKA

[Slika na strani 27]

Kovanec s sliko feničanske ladje (med tretjim in četrtim stoletjem pr. n. št.)

[Slika na strani 27]

Ostanki feničanske naselbine v Cadizu (Španija)

[Navedba vira slike na strani 26]

Museo Naval, Madrid

[Navedbe virov slik na strani 27]

Kovanec: Museo Arqueológico Municipal. Puerto de Sta. María, Cádiz; ruševine: Yacimiento Arqueológico de Doña Blanca, Pto. de Sta. María, Cádiz, España