Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je Beseda bil »Bog« ali »bog«?

Ali je Beseda bil »Bog« ali »bog«?

S TEM vprašanjem se morajo spoprijeti prevajalci Biblije, ko pridejo do prve vrstice Janezovega evangelija. V Prevodu novi svet je ta vrstica prevedena: »V začetku je bil Beseda in Beseda je bil pri Bogu in Beseda je bil bog.« (Janez 1:1) V nekaterih drugih prevodih zadnji del te vrstice sporoča misel, da je bila Beseda »božanska« oziroma nekaj temu podobnega. (SSP, pdč. op; A New Translation of the Bible, po prevodu Jamesa Moffatta; The New English Bible) Toda v mnogih prevodih je zadnji del Janeza 1:1 preveden takole: »Beseda je bila Bog.« (Ekumenska izdaja; The Holy Bible—New International Version; The Jerusalem Bible)

Grška slovnica in sobesedilo tega stavka jasno kažeta, da je v Prevodu novi svet ta vrstica pravilno prevedena in da »Besede« ne bi smeli enačiti z »Bogom«, omenjenim prej v vrstici. Kljub temu zaradi dejstva, da grščina v prvem stoletju ni imela nedoločnega člena, nekateri menijo, da je to stvar razprave. Ravno zato je zelo zanimivo, kako je bila ta vrstica prevedena v jeziku, ki so ga govorili v prvih stoletjih našega štetja.

Ta jezik je sahidsko narečje koptščine. Koptski jezik so govorili v Egiptu v stoletjih tik po Jezusovem delovanju na zemlji, sahidsko narečje pa je bilo zgodnja pisana oblika tega jezika. O zgodnjih koptskih prevodih Biblije v The Anchor Bible Dictionary piše naslednje: »Glede na to, da so bili LXX [Septuaginta] in NZ [Krščanski grški spisi] prevedeni v koptščino v 3. stoletju n. št., temelji koptski prevod na gr. rkp. [grških rokopisih], ki so znatno starejši od velike večine obstoječih pričevanj.«

Besedilo v sahidskem narečju koptščine je posebej zanimivo iz dveh razlogov. Prvi je ta, kot je razvidno od prej, da odseva razumevanje Pisem iz obdobja pred četrtim stoletjem, pred stoletjem, v katerem je trojica postala uradna doktrina. Drugi, koptska slovnica je v enem pomembnem vidiku sorazmerno podobna angleški slovnici. Najzgodnejši prevodi Krščanskih grških spisov so nastali v sirskem, latinskem in koptskem jeziku. Sirščina in latinščina podobno kakor takratna grščina nimata nedoločnega člena. Koptščina pa ga ima. Poleg tega učenjak Thomas O. Lambdin v svojem delu Introduction to Sahidic Coptic pravi: »V koptščini sta se določni in nedoločni člen uporabljala zelo podobno, kakor se uporabljata v angleščini.«

Zaradi tega v koptskem prevodu najdemo zanimive dokaze za to, kako so vrstico v Janezu 1:1 razumeli takrat. Kaj ugotovimo? Prevod v sahidskem narečju koptščine uporablja v zadnjem delu te svetopisemske vrstice ob besedi »bog« nedoločni člen. Očitno so se ti staroveški prevajalci zavedali, da besede, ki jih je Janez zapisal v prvi vrstici svojega evangelija, ne pomenijo tega, da moramo Jezusa enačiti z Vsemogočnim Bogom. Beseda je bil bog, ne pa Vsemogočni Bog.