Prava svoboda za Maje

KDO še ni slišal za Maje? Vsako leto se na tisoče turistov odpravi na polotok Jukatan v Mehiki, da bi občudovali impresivne piramide, na primer tiste v Chichén Itzi in Cobi. Maji niso bili izjemni samo po svojih tehničnih spretnostih, temveč tudi po dosežkih v pisavi, matematiki in astronomiji. Razvili so izpopolnjen sistem zapisovanja s hieroglifi, pojem ničle in 365-dnevni koledar s popravki, podobnimi prestopnemu letu.

Povsem drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo njihovo verovanje. Častili so mnogo bogov. Med mnogimi stvarmi, ki so jih imeli za bogove, so bili tudi sonce, luna, dež in koruza. Njihovi svečeniki so bili marljivi opazovalci zvezd. K njihovemu čaščenju so spadali uporaba kadil in podob, samopohabljanje, obredno puščanje krvi in žrtvovanje ljudi – zapornikov, sužnjev in predvsem otrok.

Prihod Špancev

Takšno zapleteno civilizacijo so našli Španci ob svojem prihodu na začetku 16. stoletja. Konkvistadorji, kot so se imenovali španski pustolovci, so imeli pred sabo dva cilja: prilastiti si novo ozemlje in bogastvo ter spreobrniti Maje h katolicizmu, da bi jih osvobodili barbarskih poganskih običajev. Ali so španski osvajalci prinesli Majem pravo svobodo, tako v verskem pogledu kot tudi sicer?

Španci, med njimi tudi duhovniki katoliške cerkve, so zasegli skupna zemljišča, ki so jih Maji od nekdaj uporabljali za požigalniško poljedelstvo. Ta polastitev je vodila v veliko trpljenje in sovražnost. Kolonisti so tudi prevzeli nadzor nad cenotami oziroma vodnjakastimi vrtačami, ki so bile dejansko edini vir vode na Jukatanu. Dodatno trpljenje pa je prišlo, ko je cerkev od Majev, ki so že plačevali visoke državne davke, zahtevala še letno glavarino – 12 realov * in pol za vsakega moškega in  9 realov za vsako žensko. Španski posestniki so izkoristili razmere tako, da so najprej plačali cerkvi davek za Maje in te nato prisilili, da so svoj dolg odplačali z delom, s čimer so jih tako rekoč zasužnjili.

Duhovniki so prav tako zaračunavali verske obrede, kot so krst, poroka in pogreb. Cerkev se je z zavzetjem zemljišč, glavarino in verskimi storitvami obogatila na račun Majev. Za kmete so menili, da so že po naravi praznoverni in nevedni. Zato so duhovniki in drugi oblastniki mislili, da lahko Maje upravičeno prebičajo, da bi jih prisilili k redu in da bi ti opustili praznoverje.

Vojna kast

Maji so se sprva maščevali tako, da niso več plačevali cerkvenih davkov, da so vzeli otroke iz cerkvenih šol, izpuščali ure verouka in zavračali delo na haciendah oziroma plantažah. Toda zaradi tega so z njimi ravnali še slabše. Po kakšnih 300 letih španske nadvlade je leta 1847 v deželi zavrelo. V tako imenovani vojni kast so se Maji uprli »belcem«.

Uporniški voditelji so uporabljali orakelj, ki so mu rekli Govoreči križ, da bi pridobili ljudi. To je bil križ, po katerem je trebuhljač pozival Maje v boj do smrti. Vojna je bila zanje katastrofa. Do leta 1853, ko se je uradno končala, je bilo ubitih kakšnih 40 odstotkov Majev na Jukatanu. Toda boji so se pojavljali še naslednjih 55 let. Nazadnje so se Maji osvobodili španskega jarma in vpeljali zemljiško reformo. Kako pa je bilo z versko svobodo?

Svoboda, ki ni prava

Ne katolicizem, ki so ga vpeljali španski osvajalci, ne vojna kast nista prinesla Majem prave svobode. Danes imajo neko vrsto sinkretične religije, to je mešanica verovanj, ki združuje tako predšpanske navade domačinov kot tradicije rimskokatoliške cerkve.

Glede današnjih Majev v knjigi The Mayas—3000 Years of Civilization piše: »Maji častijo svoje stare bogove narave in svoje prednike na poljih, v jamah in na gorah [. . .], obenem pa častijo tudi svetnike v cerkvi.« Tako boga Kecalkoatla oziroma Kukulkána enačijo z Jezusom, boginjo lune pa z devico Marijo. Poleg tega so čaščenje kapokovca, svetega drevesa, zamenjali z oboževanjem križa, ki ga zalivajo, kakor so prej zalivali živo drevo. Na njem ni Jezusove podobe, temveč ga krasijo kapokovčevi cvetovi.

Končno prava svoboda!

V zadnjih nekaj letih so Jehovove priče v Mehiki v širokem obsegu organizirali biblijsko izobraževanje za Maje. Biblijsko literaturo, kot je tudi ta revija, so prevedli v njihov materni jezik, da bi jim tako pomagali razumeti Božji namen s človeštvom. Kako so se odzvali Maji? V času nastajanja tega članka je v 241 občinah Jehovovih prič na tem področju kakšnih 6600 Majev, ki oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu. Pa so se Maji zlahka osvobodili svojih tradicionalnih verovanj in sprejeli biblijsko resnico?

Za mnoge iskrene Maje je bil to boj. Marcelino in njegova žena Margarita sta bila goreča katoličana. Vsako leto sta počastila križ tako, da sta ga prinesla iz cerkve v svoj dom. Tam sta darovala živalske žrtve, nato pa jih tudi pojedla v krogu svojih sorodnikov in prijateljev. Nekega dne so ju obiskali Jehovove priče in pričeli z njima preučevati  Biblijo. »Spoznala sva, da je to, kar se učiva, resnica,« se spominjata, »toda mislila sva, da naju bodo napadli duhovi, če bova opustila svoje verovanje.« Kljub temu sta še naprej preučevala Biblijo. »Počasi počasi nama je biblijska resnica pronicala v srce,« pravi Marcelino. »To naju je opogumilo, da sva družini in prijateljem spregovorila o tem, kar sva se naučila iz Biblije. Sedaj sva srečna, da sva osvobojena vraževernih naukov, ki sva jim sužnjevala. Žal nama je edino, da tega nisva storila že prej. Zamujeni čas želiva nadomestiti s tem, da se še posebej trudiva drugim govoriti o čudovitih resnicah iz Biblije.«

Triinsedemdesetletni Alfonso je bil predan katoličan. V svojem mestu je organiziral verska praznovanja, na katerih so bile maše, ples ter hrana in pijača za vse, ki so se jih udeležili. Na takšnih praznovanjih so bile tudi bikoborbe. »Povsem normalno je bilo pričakovati, da se bo praznovanje končalo s pretepom med pijanimi obiskovalci,« je dejal. »Čeprav sem užival v praznovanjih, sem imel občutek, da moji veri nekaj manjka.« Ko so mu Jehovove priče oznanjevali, je privolil v biblijski pouk. Kljub slabemu zdravju je pričel obiskovati shode v kraljestveni dvorani. Sedaj je opustil vse svoje nekdanje verske običaje in izkoristi vsako priložnost, da o svojem novonajdenem prepričanju govori s tistimi, ki ga obiščejo na domu.

To so le trije posamezniki od mnogih odkritosrčnih Majev, ki so našli pravo versko svobodo. Da, potomci tistih, ki so gradili mogočne piramide na Jukatanu, so še vedno tukaj. Še vedno govorijo isti jezik. Mnogi živijo tako, kot so živeli njihovi predniki, v hišah iz protja, ometanih z glino in pokritih s palmovimi vejami. Enako kot njihovi predniki s požigalniškim poljedelstvom pridelujejo koruzo in bombaž. Toda sedaj je resnica iz Božje Besede mnoge Maje osvobodila spon verskih laži in praznoverja. Polni hvaležnosti povsem razumejo Jezusove krepke besede: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32)

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Ozemlje starodavnih Majev

Mehiški zaliv

MEHIKA

Polotok Jukatan

Chichén Itzá

Cobá

BELIZE

GVATEMALA

HONDURAS

SALVADOR

[Slika na strani 13]

Ostanki majevske kulture, Chichén Itzá

[Slika na strani 15]

Marcelino in njegova žena Margarita oznanjujeta dobro novico na Jukatanu.