Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poučujte svoje otroke

Zakaj Davida ni bilo strah

Zakaj Davida ni bilo strah

ALI te je kdaj strah? – * Večino od nas je kdaj pa kdaj strah. Kaj lahko narediš, ko te je strah? – Lahko se zatečeš h komu, ki je večji in močnejši od tebe. Morda ti lahko pomaga oče ali pa mama. Od Davida se lahko naučimo veliko o tem, h komu naj se zatečemo po pomoč. V pesmi je Bogu zapel: »Zaupam vate. [. . .] V Boga zaupam, ne bojim se.« (Psalm 56:4, 5, SSP [56:3, 4, AC])

Kaj misliš, od koga se je David naučil, da se ni treba bati? Ali od svojih staršev? – Gotovo. Njegov oče Jesej je bil zvest prednik Jezusa Kristusa, Božjega obljubljenega »Kneza miru«. (Izaija 9:6; 11:1–3, 10) Jesejev oče, Davidov dedek, je bil Obed. Ena od biblijskih knjig je poimenovana po Obedovi mami. Ali veš, kako ji je bilo ime? – Imenovala se je Ruta. Ruta je bila zvesta ženska, poročena z Boazom. (Ruta 4:21, 22)

Seveda sta Ruta in Boaz umrla veliko prej, preden se je rodil David. Morda poznaš tudi ime Boazove mame, Davidove praprababice. Živela je v Jerihi in pomagala rešiti življenje dveh izraelskih oglednikov. Ko se je obzidje Jerihe zrušilo, je bila njena družina zaščitena, ker je ona s svojega okna obesila rdečo vrv. Kako ji je bilo ime? – Rahaba. Postala je Jehovova častilka in kristjanom je zgled poguma. (Jozue 2:1–21; 6:22–25; Hebrejcem 11:30, 31)

Prepričani smo lahko, da sta Davidu njegova mama in oče povedala vse o teh zvestih Jehovovih služabnikih, saj je bilo staršem zapovedano, naj poučujejo svoje otroke o tem. (5. Mojzesova 6:4–9) Kasneje je Bog svojemu preroku Samuelu naročil, naj izbere Davida, Jesejevega najmlajšega sina, za bodočega izraelskega kralja. (1. Samuelova 16:4–13)

Nekega dne Jesej naroči Davidu, naj nese hrano svojim trem starejšim bratom, ki se bojujejo proti Božjim sovražnikom, Filistejcem. Ko David prispe do bojišča, steče do bojne črte in tam sliši velikana Goliata, da zasmehuje »vojne vrste živega Boga«. * Izziva jih, naj se spopadejo z njim, toda tega si nihče ne upa. Ko kralj Savel sliši, da je David pripravljen iti v boj z velikanom, ga pokliče k sebi. Toda ko vidi Davida, reče: »Ti si le mladenič.«

David pojasni Savlu, da je ubil leva in medveda, ki sta hotela pokončati ovce, ki so pripadale njegovi družini. »Z Goliatom se bo zgodilo kakor z njima,« reče David. Savel mu odvrne: »Pojdi in naj bo Jehova s teboj!« David poišče pet gladkih kamnov in jih spravi v svojo pastirsko torbo, nato vzame svojo pračo in se odpravi v boj proti velikanu. Ko Goliat vidi, da mu prihaja naproti mlad fant, zavpije: »Pridi k meni in dam tvoje meso pticam!« David pa mu odvrne: »Jaz grem k tebi v imenu Jehova,« in nato še zavpije: »Vsekakor te bom ubil!«

V tistem trenutku steče David proti Goliatu, vzame kamen iz svoje torbe, ga vstavi v pračo in ga zaluča naravnost v Goliatovo čelo. Ko Filistejci vidijo, da je velikan mrtev, se prestrašijo in zbežijo. Izraelci se zapodijo za njimi in zmagajo v bitki. Zakaj ne bi skupaj s svojo družino prebral cele zgodbe iz 1. Samuelove 17:12–54?

Kot mladega človeka te je morda kdaj strah izpolnjevati Božje zapovedi. Jeremija je bil mlad in sprva boječ, toda Bog mu je naročil: »Ne boj se [. . .]; ker jaz sem s teboj.« Jeremija se je opogumil in oznanjeval, prav kakor mu je naročil Bog. Če zaupaš Jehovu, se podobno kakor David in Jeremija tudi ti lahko naučiš biti brez strahu. (Jeremija 1:6–8)

^ odst. 3 Če berete skupaj z otrokom, je ta pomišljaj namenjen temu, da vas spomni, da se pri branju ustavite in se z vprašanjem obrnete na otroka.

^ odst. 7 Večino navedkov iz Svetega pisma smo poenostavili, tako da so razumljivejši otrokom.