MNOGI gledajo na Trojico kot na »osrednji nauk krščanske vere«. Ta nauk uči, da so Oče, Sin in sveti duh tri osebe v enem Bogu. Kardinal John O’Connor je o Trojici rekel: »Zavedamo se, da je to zelo globoka skrivnost, ki je še nismo začeli dojemati.« Zakaj je Trojico tako težko doumeti?

V The Illustrated Bible Dictionary najdemo en razlog. Glede Trojice v tej publikaciji priznavajo: »To ni biblijska doktrina v tem smislu, da bi bila kakor koli formulirana v Bibliji.« Ker Trojica »ni biblijska doktrina«, njeni zagovorniki vztrajno iščejo biblijske stavke in jih celo popačijo, da bi podprli svojo razlago.

Biblijska vrstica, ki je pogosto zlorabljena, je med drugim tudi Janez 1:1. V Slovenskem standardnem prevodu se ta vrstica glasi takole: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu [grško ton theón] in Beseda je bila Bog [theós].« Ta vrstica vsebuje grški samostalnik theós (bog) v dveh različnih oblikah. Ko se samostalnik prvič pojavi, stoji pred njim ton, to je sklanjan grški določni člen, in v tem primeru se beseda theón nanaša na Vsemogočnega Boga. V drugem primeru pa theós nima določnega člena. Ali so člen izpustili po pomoti?

Janezov evangelij je bil napisan v splošni grščini, imenovani koine, ki ima posebna pravila glede rabe določnega člena. Biblijski učenjak A. T. Robertson priznava, da sta osebek in povedkovo določilo, če imata člena,  »oba določna, obravnavana kot enaka, ena in ista ter medsebojno zamenljiva«. Kot zgled navaja to, kar piše v Mateju 13:38: »Polje [grško ho agrós] je svet [grško ho kósmos].« In glede na slovnico je možno razumeti, da je tudi svet polje.

Kako pa je, če ima določni člen samo osebek, povedkovo določilo pa ne, kot je to v Janezu 1:1? Učenjak James Allen Hewett citira to vrstico kot zgled in poudarja: »V tako tvorjenih stavkih osebek in povedkovo določilo nista ista, enaka, identična ali kar koli temu podobnega.«

Hewett to ponazori s 1. Janezovim 1:5, kjer piše: »Bog [je] luč.« Po grško je »Bog« ho theós in ima torej določni člen. Toda phos, ki pomeni »luč«, nima člena. Hewett opozarja: »Vedno lahko [. . .] rečemo, da Boga zaznamuje luč; za luč pa ne moremo vedno reči, da je Bog.« Podobna primera najdemo v Janezu 4:24, kjer pravi »Bog je Duh«, in v 1. Janezovem 4:16, kjer piše »Bog je ljubezen«. V obeh vrsticah imata osebka določni člen, povedkovi določili »Duh« in »ljubezen« pa ne. Zato osebek in povedkovo določilo nista med seboj zamenljiva. Ti vrstici ne moreta pomeniti »Duh je Bog« ali »ljubezen je Bog«.

Veliko grecistov in biblijskih prevajalcev priznava, da Janez 1:1 ne poudarja, kdo je »Beseda«, temveč kakšna je. Biblijski prevajalec William Barclay pravi: »Ker [apostol Janez] pred theos ne uporabi določnega člena, ta beseda postane opisna [. . .]. Janez tukaj ne enači Besede in Boga. Če povem preprosto, ne pravi, da je Jezus bil Bog.« Podobno tudi učenjak Jason David BeDuhn pravi: »Kadar se v grščini v stavku, kot je Janez 1:1c, pred theos izpusti člen, bodo bralci sklepali, da se misli katerega koli boga. [. . .] Kadar pred theos ni člena, se ta povsem razlikuje od theos z določnim členom ho.« To je podobno, kot se v slovenščini »bog« razlikuje od »Bog«. BeDuhn pravi: »V Janezu 1:1 Beseda ni en in edini Bog, temveč bog oziroma bitje božanske narave.« Oziroma če povemo z besedami Josepha Henryja Thayerja, učenjaka, ki je sodeloval pri prevodu American Standard Version: »Logos [oziroma Beseda] je bil božanski, ni pa bil samo Božanstvo.«

Ali mora biti identiteta Boga »zelo globoka skrivnost«? Jezus ni menil tako. V svoji molitvi k Očetu je naredil jasno razliko med seboj in med svojim Očetom, ko je dejal: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Če verjamemo Jezusu in razumemo ta preprosti biblijski nauk, ga bomo spoštovali kot Božjega Sina, kar tudi je. Obenem pa bomo Jehova častili kot »edinega pravega Boga«.