Slikanje z besedami – ali razumete biblijske govorne figure?

SLIKA pove več kot tisoč besed, toda včasih lahko samo beseda ali dve ustvarita sliko. Izrazi, ki v mislih bralca naslikajo prizor, so govorne figure. Biblijske strani so bogato posejane z njimi. Na primer, po neki analizi naj bi Jezus v samo enem od svojih govorov, v govoru na gori, uporabil več kot 50 govornih figur.

Zakaj bi vas te govorne figure morale zanimati? Med drugim bo razumevanje teh figur vašemu branju Biblije dodalo barvo in toplino, poglobilo pa se bo tudi vaše razumevanje in cenjenje Božje Besede. Poleg tega boste biblijsko sporočilo bolje razumeli, če boste prepoznali govorno figuro in ugotovili njen pomen. Če govorne figure v Bibliji ne prepoznate, vas prebrano v bistvu ne bo samo zmedlo, temveč vas lahko vodi tudi do napačnega sklepanja.

Ključ za razumevanje govornih figur

Govorna figura primerja en pojem z drugim. Pojmu, ki ga primerjamo, bi lahko rekli predmet, pojmu, s katerim se primerja, pa podoba. Tisto, v čemer se pojma med seboj ujemata, lahko imenujemo stična točka podobnosti. Da bi spoznali pravi pomen posamezne govorne figure, je torej ključno, da prepoznate in razumete vsakega od teh treh elementov.

Včasih je morda dokaj preprosto prepoznati predmet in podobo. Toda za stično točko podobnosti morda obstaja več možnosti. Kaj vam bo pomagalo ugotoviti, katera je prava vzporednica? Rešitev lahko pogosto najdemo v sobesedilu. *

Jezus je denimo občini v Sardah rekel: »Če pa se ne boš zbudil, bom prišel kakor tat.« Jezus je tukaj svoj prihod (predmet) primerjal s prihodom tatu (podoba). Katera pa je stična točka podobnosti? Pri tem nam pomaga sobesedilo. Jezus je v nadaljevanju rekel: »Ne boš vedel, ob kateri uri bom prišel nad tebe.« (Razodetje 3:3) Ta primerjava torej ne meri na namen njegovega prihoda. Jezus ni namigoval, da bo prišel kaj ukrasti. Ne, stična točka podobnosti je, da bo prišel nepričakovano, brez predhodne najave.

 Včasih pa nam govorna figura, ki se pojavi v enem delu Biblije, pomaga razumeti podobno govorno figuro v drugem delu Biblije. Apostol Pavel je na primer uporabil enako govorno figuro kot Jezus, ko je pisal: »Sami dobro veste, da bo Jehovov dan prišel natanko tako kakor tat ponoči.« (1. Tesaloničanom 5:2) Iz sobesedila Pavlovih besed ni jasno razvidno, katera je stična točka podobnosti. Toda če to govorno figuro primerjamo s tisto, ki jo je Jezus uporabil v Razodetju 3:3, lahko razumemo, za katero stično točko podobnosti gre. Kako močan opomin je ta govorna figura za vse prave kristjane, da moramo ostati duhovno budni!

Govorne figure, ki nas učijo o Bogu

Noben človek ne more do potankosti dojeti, kakšno osebnost in moč ima Vsemogočni. V starodavnosti je kralj David napisal, da Jehovove »velikosti [. . .] ni preiskati« oziroma da se je ne da raziskati. (Psalm 145:3) Očak Job je razmišljal o nekaterih Božjih stvarjenjskih delih in nato je vzkliknil: »Glej, to je majhen obris dejanja Njegovega; in kako rahlo šepetanje, ki ga slišimo o Njem! A grmenje Njegove vsemogočnosti kdo more razumeti?« (Job 26:14)

Kljub temu nam Biblija z govornimi figurami pomaga, da bi vsaj nekoliko razumeli veličastne lastnosti našega nebeškega Boga. Jehova je opisan kot kralj, zakonodajalec, sodnik in bojevnik – očitno kot nekdo, ki bi ga morali spoštovati. Predstavljen pa je tudi kot pastir, svetovalec, učitelj, oče, zdravnik in rešitelj – kot nekdo, ki ga lahko imate radi. (Psalm 16:7; 23:1; 32:8; 71:17; 89:26; 103:3; 106:21; Izaija 33:22; 42:13, SSP; Janez 6:45) Vsak od teh preprostih opisov v človekovih mislih sproži val prijetnih podob, ki imajo več stičnih točk podobnosti. Takšne govorne figure sporočijo več, kot bi lahko tisoč besed.

Biblija primerja Jehova tudi z neživimi stvarmi. Opisan je kot »Skala Izraelova« in kot »visoki grad«. (2. Samuelova 23:3; Psalm 18:2; 5. Mojzesova 32:4) Katera je stična točka podobnosti? Tako kot velika skala leži trdna in nepremakljiva, tako nam je lahko Bog Jehova trdno zavetje.

Knjiga Psalmov je nabito polna govornih figur, ki osvetljujejo različne vidike Jehovove osebnosti. V Psalmu 84:11 denimo govori za Jehova, da je kot »solnce in ščit«, saj je vir luči, življenja, energije in zaščite. Po drugi strani pa v Psalmu 121:5 piše, da je »GOSPOD zaslanjalo tvoje [tvoja senca, SSP] ob desni roki tvoji«. Podobno kot lahko senca varuje pred sončno pripeko, lahko Jehova varuje tiste, ki mu služijo, pred žgočimi nadlogami tako, da jim pod svojo »roko« oziroma pod svojimi »perutmi« priskrbi senci podobno zaščito. (Izaija 51:16; Psalm 17:8; 36:7)

Govorne figure, ki opisujejo Jezusa

V Bibliji je Jezus večkrat omenjen kot »Božji Sin«. (Janez 1:34; 3:16–18) Nekateri, ki niso kristjani, to težko razumejo, saj Bog nima dobesedne žene in ni kot človek. Očitno je, da Bog ni dobil sina enako kot ljudje.  Torej gre za govorno figuro. Njen namen je pomagati bralcu, da bi razumel, da je med Jezusom in Bogom takšen odnos, kot je med človeškim sinom in njegovim očetom. Ta govorna figura tudi poudarja, da je Jezus prejel življenje od Jehova, saj ga je ta ustvaril. Podobno je tudi za prvega človeka, za Adama, rečeno, da je Božji sin. (Luka 3:38)

Jezus je z govornimi figurami opisal različne vloge, ki jih ima pri izpolnitvi Božjega namena. Rekel je denimo: »Jaz sem prava trta in moj Oče je vinogradnik.« Svoje učence pa je potem primerjal z mladikami trte. (Janez 15:1, 4) Kaj pomembnega se naučimo iz te govorne figure? Mladike dobesedne trte morajo ostati povezane z deblom, da bi lahko uspevale in obrodile sad. Podobno morajo učenci ostati zedinjeni s Kristusom. »Neodvisno od mene namreč ne morete ničesar storiti,« je dejal Jezus. (Janez 15:5) In tako kot vinogradnik pričakuje, da trta obrodi sad, tako Jehova pričakuje, da tisti, ki so zedinjeni s Kristusom, obrodijo duhovne sadove. (Janez 15:8)

Prepričajte se, katera je stična točka podobnosti

Če govorno figuro preberemo, ne da bi doumeli, katera je stična točka podobnosti, lahko dobimo napačen vtis. Vzemimo za primer besede iz Rimljanom 12:20: »Če je tvoj sovražnik lačen, ga nahrani, in če je žejen, mu daj piti, saj mu boš s tem na glavo nasul žerjavico.« Ali to, da osebi nasujemo žerjavico na glavo, namiguje na maščevanje? Ne, če razumemo, katera je stična točka podobnosti. Ta govorna figura je vzeta iz postopka, s katerim so včasih talili rudo. Rudo so segrevali položeno na žareče oglje, nekaj oglja pa so nasuli tudi čeznjo. Pri tem se je ruda pričela taliti in čista kovina se je ločila od primesi. Podobno utegnemo s prijaznostjo človeka omehčati in iz njega privabiti dobro.

Pravilno razumevanje govornih figur ne samo da razsvetli naš um, temveč se dotakne tudi našega srca. Ko je v Bibliji greh primerjan z dolgom, občutimo njegovo breme. (Luka 11:4) Toda ko nam Jehova odpusti in odpiše dolg, ki bi ga sicer morali plačati, občutimo pravo olajšanje! Ko nam Sveto pismo pove, da Jehova naše grehe pokrije in da jih izbriše, nam s tem zagotovi, da jih v prihodnje ne bo uporabil proti nam. (Psalm 32:1, 2, SSP; Apostolska dela 3:19) In kako tolažilno je vedeti, da lahko Jehova grehe, ki so tako kričeči, kot je škrlat ali karmezin, naredi bele, kot je sneg! (Izaija 1:18)

To je samo nekaj od stotine govornih figur, ki jih najdemo v Božji Besedi, Bibliji. Zato bodite pri branju Biblije še posebej pozorni na govorne figure. Vzemite si čas za to, da določite stične točke podobnosti in da poglobljeno premišljujete o njih. Tako boste obogatili svoje razumevanje in cenjenje Svetega pisma.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 13]

Kako so nam govorne figure v pomoč

Govorne figure so nam v pomoč na več načinov. Neko težko misel se lahko primerja z nečim, kar je enostavno razumeti. Z nekaj govornimi figurami se lahko posamezno temo osvetli z več vidikov. Pomembne zamisli se da z govornimi figurami poudariti ali pa jih narediti mikavnejše.

[Okvir na strani 14]

Določite posamezne elemente

GOVORNA FIGURA: »Vi ste sol zemlje.« (Matej 5:13)

PREDMET: Vi (Jezusovi učenci)

PODOBA: Sol

STIČNA TOČKA PODOBNOSTI V TEM SOBESEDILU: Sposobnost ohranjanja nečesa v določenem stanju

POUK: Učenci so imeli sporočilo, ki je lahko mnogim ljudem ohranilo življenje

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

»GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.« (PSALM 23:1)