Ali ste vedeli?

Zakaj so si rimski vojaki tako želeli Jezusovo spodnje oblačilo?

Štirje vojaki, ki so sodelovali pri usmrtitvi Jezusa, so si med seboj razdelili njegova oblačila. »Toda spodnje oblačilo je bilo brez šiva, od vrha sceloma stkano,« piše v Janezu 19:23. Vojaki so se odločili, da ga ne bodo trgali, ampak da bodo zanj žrebali. Kako je bilo takšno oblačilo izdelano?

Pri spodnjem oblačilu je najbrž šlo za srajci podobno tuniko, ki je segala do kolen oziroma gležnjev in je bila izdelana iz lana ali volne. Ta oblačila so običajno naredili tako, da so dva kvadratna oziroma pravokotna kosa tkanine položili drug na drugega in ju sešili skupaj po treh robovih. Pri tem so pustili odprtine za glavo in roke.

Dražjo vrsto tunike so izdelali podobno. Vendar so pri tem, kot piše v knjigi Jesus and His World, uporabili »samo en dolg kos tkanine, ga prepognili in na sredini pregiba izrezali odprtino za glavo« ter izrez obrobili. Takšno tuniko je bilo potem treba ob straneh sešiti skupaj.

Sceloma stkano oblačilo, kakršno je nosil Jezus, pa je bilo značilno samo za Palestino. Takšno oblačilo so stkali na pokončnih statvah, ki so imele dva sistema pokončnih osnovnih niti, enega na prednji in enega na zadnji strani prečnega trama. Tkalec je med te osnovne niti s tkalskim čolničkom vnašal prečno votkovno nit, in sicer najprej na prednji strani, potem pa še na zadnji, in tako je, kot piše v nekem priročniku, »nastal tekstilni izdelek, valjaste oblike«. Takšno tuniko brez šivov je verjetno imel le malokdo, zato so si jo vojaki tako zelo želeli.

Ali so se v starem Izraelu ukvarjali s čebelarstvom?

Bog je, kot je zapisano v Hebrejskih spisih, staroveškim Izraelcem obljubil, da jih bo privedel »v deželo, v kateri teče mleko in med«. (2. Mojzesova 3:8) Videti je, da se večina svetopisemskih omemb medu nanaša na med, ki so ga pridelale divje čebele. Biblija nikjer ne govori o čebelarstvu v starem Izraelu. Vendar je nedavno odkritje v izraelski dolini Betsean pokazalo, da so se v preteklosti tamkajšnji prebivalci »poklicno ukvarjali s čebelarstvom«.

Raziskovalci z oddelka za arheologijo na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu so v Tel Rehovu odkopali čebelnjak, ki izvira iz časa nekje med desetim in zgodnjim devetim stoletjem pr. n. št. – iz zgodnjega obdobja izraelske monarhije. To je prva najdba starodavnih panjev na Bližnjem vzhodu. Menijo, da je ta čebelnjak sprva imel kakih sto panjev, ki so bili postavljeni v vrste in zloženi najmanj po trije v višino.

Vsak panj, kot piše v poročilu univerze o tej najdbi, je bil »nekakšen cilinder, narejen iz nežgane gline, [. . .] približno 80 centimetrov dolg in s premerom kakih 40 centimetrov. [. . .] Po ocenah izkušenih čebelarjev in strokovnjakov, ki so obiskali najdišče, so lahko iz teh panjev vsako leto pridobili kar do pol tone medu.«

[Slika na strani 22]

Najdišče v Tel Rehovu

[Vir slike]

Institute of Archaeology/Hebrew University © Tel Rehov Excavations