Biblija spreminja življenja

Zakaj ženska, ki ni več zaupala religiji, sedaj porabi veliko svojega časa, da pomaga drugim spoznati Boga? Kaj je ljubitelja nasilnih športov spodbudilo k temu, da je postal ljubitelj miru? Kako je moškemu, ki se je drogiral, pijančeval in se pretepal po ulicah, uspelo spremeniti svoje življenje? Preberite, kaj so povedali.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: PENELOPE TOPLICESCU

STAROST: 40

DRŽAVA ROJSTVA: AVSTRALIJA

PRETEKLOST: RAZOČARANA NAD RELIGIJO

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodila sem se v Sydneyju v Avstraliji, toda ko sem bila stara samo dve leti, se je naša družina preselila na Novo Gvinejo. Skoraj dve leti smo živeli v Rabaulu in potem osem na Bougainvillovem otoku. Takrat na Novi Gvineji ni bilo televizije, zato sva z bratom med odraščanjem veliko časa preživela na prostem – plavala sva, se potapljala z dihalko in taborila.

Ko sem bila stara približno deset let, sem se pričela zanimati za vero. Mama je bila katoličanka, zato je predlagala, naj obiskujem verouk pri neki nuni, ki je živela tam. Sprejela sem katolicizem in se pri desetih letih krstila.

Toda potem ko smo se vrnili v Avstralijo in sem prišla v najstniška leta, so se mi pričeli porajati dvomi glede vere. V srednji šoli sem spoznavala starodavno zgodovino in z očetom sva se veliko pogovarjala o izvoru religije in o tem, kakšne mite in legende, vsaj po najinem mnenju, vsebuje Biblija. Nazadnje sem katolicizem zavrgla.

Ko sem bila stara 16 let, sta se starša ločila. Za mamo je bilo težko in nazadnje sem se preselila k očetu in njegovi zaročenki. Brat je ostal z mamo in preselila sta se v drugo zvezno državo. V tem obdobju sem bila zelo osamljena. Potrebovala sem dve leti, da sem prišla z mamo zopet v dobre odnose. Pričela sem piti, jemati droge in hoditi z zabave na zabavo. Pustila sem šolo, si našla službo in si z nemoralnim življenjem kvarila svoja zgodnja dvajseta leta.

 Ko sem dopolnila 25 let, sem ponovno pričela razmišljati o Bibliji. Dobila sem novo službo in tam spoznala Liene, prijetno dekle, ki je bila vedno prijazna do svojega šefa, čeprav je bil on do nje zelo nesramen. Ko sem jo vprašala, zakaj mu ne vrne v istem tonu, mi je pojasnila, da preučuje Biblijo z Jehovovimi pričami in da se trudi udejanjati biblijska načela v svojem življenju. Ponudila se je, da bi z menoj preučevala Biblijo. Narobe sem jo razumela, pa sem mislila, da mi lahko vse, kar ve o Bibliji, razloži v samo eni uri. Tisti večer mi je Liene tri ure odgovarjala na vprašanja, ki sem jih imela glede Biblije. Name je naredilo vtis to, da je vse svoje odgovore podkrepila z Biblijo.

Spominjam se, da sem se tisti večer, po razpravi z Liene, vozila domov in se jezila na Boga, ker mi ni pustil, da bi prej spoznala resnico o njem. Vedela sem, da Priče živijo po visokih moralnih merilih, pa sem menila, da je zame že veliko prepozno, da bi lahko spremenila svoje navade. Menila sem tudi, da ne bi nikoli mogla iti od vrat do vrat in oznanjevati, tako kot to delajo Priče. S Pričami sem še naprej preučevala Biblijo, toda moj cilj je bil najti napako v njihovih naukih, tako da bi lahko brez slabe vesti pretrgala stike z njimi. Nekega dne sem spoznala, da ne bom našla nobene vrzeli.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Več kot sem se naučila o biblijskih moralnih merilih, bolj me je mučila vest. Da bi jo pomirila, sem prenehala jemati droge. Vendar ko sem se za nekaj časa preselila v tujino, sem se ujela v vrtinec zabav in popivanja. Zdelo se je, da sem vsakič, ko sem skušala svoje življenje približati biblijskim načelom, zdrsnila za stopnico nazaj. Bilo me je sram in sem molila k Jehovu, a še vedno sem imela slab občutek.

Ko sem izvedela za pripetljaj med kraljem Davidom in Batsebo ter kako je Jehova usmiljeno ravnal z njima, mi je to pomagalo. David je bil dovolj pogumen, da je priznal svojo napako, ko je dobil nasvet, in ni skušal opravičiti svojih dejanj. Ponižno je sprejel discipliniranje, ki ga je dobil. (2. Samuelova 12:1–13) Vsakič ko mi je spodletelo, sem pomislila na to zgodbo in z lažjim srcem sem Jehovu povedala, da mi je žal. Nato sem se odločila, da bom raje molila pred skušnjavo kot pa po njej, in to je zares pomagalo.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Že od nekdaj sem bila vzkipljiva. Vendar mi je svetopisemski stavek iz Efežanom 4:29–31 pomagal uvideti, da se moram ogibati »ujedljivosti, jeze, [in] srda«. Naučila sem se obvladovati svojo jezo, obenem pa tudi svoj jezik. Poleg tega mi je Jezusov nasvet »naj vaš ‚da‘ pomeni da« pomagal, da sem postala odločnejša. (Matej 5:37)

Mama je sprva nasprotovala mojemu druženju s Pričami, toda pozneje mi je povedala, da je ponosna name. Rekla je celo: »Vem, da si takšna ženska, kot si, zaradi tega, kar si se naučila o Jehovu, ne pa zaradi vzgoje, ki si jo dobila.« Te njene besede so me zelo razveselile.

Sedaj vem, da ima moje življenje cilj in smisel. Zadnjih devet let z možem večino časa namenjava temu, da druge učiva o Bibliji. Prav ste razumeli, oznanjujem od vrat do vrat in sedaj menim, da je to najbolj nagrajujoče delo, ki sem ga kdaj opravljala.

 OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: DENIS BUSIGIN

STAROST: 30

DRŽAVA ROJSTVA: RUSIJA

PRETEKLOST: KARATEJSKI NAVDUŠENEC

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodil sem se v mestu Perm, odraščal pa v mestu Furmanov, ki ima okoli 40.000 prebivalcev in leži v Ivanovski oblasti v Rusiji. Furmanov je slikovito mesto z mnogo lepih dreves, ki se jeseni obarvajo rumeno in rdeče. V 1980-ih in 1990-ih se je v tem mestu povečala stopnja kriminala. Naša družina je živela zelo skromno z majhnimi dohodki. Skupaj s starši in mlajšim bratom smo bili v enosobnem stanovanju, tako da je bilo kar natrpano.

Pri sedmih letih sem pričel trenirati karate. Oboževal sem ta šport; moje celo življenje se je vrtelo okoli njega. Ves prosti čas sem preživel v telovadnici, zato so bili vsi moji prijatelji športniki. Pri 15-ih letih sem si priboril rdeči pas in leto pozneje rjavega. Bil sem član karatejskega moštva, ki je tekmovalo na ruskih in evrazijskih prvenstvih. Prihodnost je bila videti obetavna, ampak pri 17-ih se mi je življenje povsem spremenilo.

S prijatelji smo zagrešili zločin in bili pri tem ujeti. Obsojen sem bil na dve leti zapora. Življenje v zaporu je bilo težko. Toda tam sem prvič videl Biblijo. Prebral sem Prvo Mojzesovo knjigo, Psalme in Novo zavezo. Naučil sem se celo očenaš in ga ponovil vsak večer, preden sem odšel v posteljo. Mislil sem, da mi bo to nekako pomagalo.

Leta 2000 sem bil izpuščen iz zapora, vendar moje življenje ni imelo nobenega cilja in smisla. Pričel sem jemati droge. V tistem obdobju mi je umrla mama. Bila mi je najdražja oseba, zato sem se z njeno izgubo težko spoprijel. Kljub temu se mi je uspelo osvoboditi drog in ponovno sem pričel obiskovati telovadnico. Preselil sem se tudi v mesto Ivanovo. Tam sem si našel delo v trgovini z živili. Poslovodkinja te trgovine je bila Jehovova priča. Pojasnila mi je nekatere temeljne resnice iz Biblije in uredila, da je neki drug Pričevalec pričel z menoj redno preučevati Biblijo.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Zelo me je ganilo, ko sem med preučevanjem Biblije spoznal, da je Božji namen spremeniti zemljo v raj, in hotel sem izpolniti zahteve, da bi lahko užival to prihodnost. Kmalu sem spoznal, da ima Bog Jehova visoka merila in da hoče, da ljudje živijo po njih. Večino svojega življenja sem mislil samo nase. Toda naučil sem se, da Jehova hoče, da mislim na druge in da si pridobim lastnosti, ki jih takrat nisem imel – lastnosti, kot sta prijaznost in miroljubnost.

Pričel sem poglobljeno premišljevati o vsem, kar je Jehova storil zame – žrtvoval je na primer svojega Sina v odkup za moje grehe – in iz hvaležnosti za njegovo ljubezen sem pričel spreminjati svoje življenje. Iz Psalma 11:5 sem denimo spoznal, da Jehova sovraži nasilje. Zato sem nehal gledati televizijske oddaje, ki poveličujejo nasilje in sovraštvo. Poleg tega  sem se, sicer z veliko težavo, odrekel nasilnim športom. Načelo iz 1. Korinčanom 15:33 mi je pomagalo uvideti, da tisti, ki si jih izberem za družbo, močno vplivajo name. Dejstvo, da sem enkrat že končal v zaporu, je potrjevalo to načelo. Zato sem se odločil, da se ne bom več družil s tistimi, katerih življenje se vrti okoli nasilnih športov.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Druženje z Jehovovimi pričami in preučevanje Biblije mi je pomagalo, da sem postal pošten človek. Iz Hebrejcem 13:5 sem se denimo naučil, da moram biti zadovoljen s tem, kar imam, in se bojevati proti ljubezni do denarja. Udejanjanje tega nasveta mi je pomagalo, da sem opustil laganje in krajo.

Vedno sem cenil prijateljstvo. V preteklosti sem videl, da so prijateljstva razpadla zaradi pohlepa ali strahu. Jehovove priče niso popolni, vendar sem spoznal, da spoštujejo Božja merila in si zelo prizadevajo, da bi pri ravnanju z drugimi upoštevali, kar jim Bog svetuje. Med njimi sem si sedaj našel nekaj pravih prijateljev.

Samo ugibam lahko, kakšno bi bilo moje življenje, če se ne bi naučil živeti po biblijskih merilih. Verjetno bi zopet končal v zaporu ali pa bi drugim ljudem povzročal bolečine in gorje. Sedaj pa imam ljubko ženo in dva sinova in kot družina zares uživamo v tem, da drugim pomagamo spoznati resnico o Bogu.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: JOSÉ CARLOS PEREIRA DA SILVA

STAROST: 31

DRŽAVA ROJSTVA: BRAZILIJA

PRETEKLOST: ULIČNI PRETEPAČ

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Odraščal sem v zanikrnem barakarskem naselju Americane v zvezni državi São Paulo. Nismo imeli pitne vode, pa tudi sanitarne razmere niso bile urejene. Področje je bilo znano po nasilju in razširjenosti kriminala.

Med odraščanjem sem bil napadalen in nasilen. Vedno sem se vpletal v ulične pretepe, zato so se me ljudje v soseščini bali. Moja obleka, urejanje in vedenje so dajali vtis, da sem nevaren. Veliko sem pil, pogosto do nezavesti. Podobno kot moji bratje sem tudi sam užival droge. Pravzaprav je eden od mojih bratov umrl zaradi prevelikega odmerka.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Ko sem srečal Jehovove priče, so mi iz Biblije pokazali, da bo Bog vso zemljo spremenil v raj. (Luka 23:42, 43; Razodetje 21:3, 4) Spoznal sem tudi, da se mrtvi ničesar ne zavedajo in da Bog torej ne kaznuje slabih ljudi v peklenskem ognju. (Propovednik 9:5, 6) To je bilo zame veliko olajšanje. To, kar sem se naučil o Bogu, je v meni prebudilo močno željo po tem, da spremenim svoje življenje. Toda ni bilo lahko narediti sprememb,  se odpovedati drogam, pitju, pretepom in pouličnemu besednjaku, ki sem ga navadno uporabljal.

Kljub temu so me besede apostola Pavla, ki so zapisane v 1. Korinčanom 6:9–11, zelo spodbudile. Te vrstice pokažejo, da so nekateri kristjani iz prvega stoletja nekoč imeli enake slabe navade kot jaz. Vendar v tem odlomku tudi piše: »Taki ste nekateri bili. Toda bili ste umiti, bili ste posvečeni, bili ste razglašeni za pravične v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa in z duhom našega Boga.« Te besede so mi vlile upanje, da bom tudi jaz lahko v svojem življenju spremenil to, kar je potrebno, da bi ugajal Bogu.

Ko sem se pričel družiti z Jehovovimi pričami, sem bil prepričan, da živijo po pravi veri. Vedeli so za moje preteklo napadalno in nasilno vedenje, pa so me vseeno prisrčno in ljubeče sprejeli v svojo sredino.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Če ne bi preučeval Biblije in spremenil svojega življenja, bi bil sedaj verjetno že mrtev. Tako pa sem lahko občutil radost, da sem enemu svojih bratov pomagal spoznati Biblijo in prenehati z zlorabljanjem drog. Pa tudi druge sorodnike sem spodbudil k preučevanju Biblije. Zelo sem hvaležen, da sem lahko svoje življenje posvetil temu, da služim Bogu, ki mu je tako zelo mar za nas!

[Poudarjeno besedilo na strani 24]

»Nato sem se odločila, da bom raje molila pred skušnjavo kot pa po njej, in to je zares pomagalo.«