Adam in Eva – ali sta zares obstajala?

ZA MNOGE je poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi o Adamu in Evi zgolj zanimiva zgodba. »Pripadniki glavnih krščanskih ver že dolgo menijo, da so zgodbe v Prvi Mojzesovi knjigi, denimo pripoved o Adamu in Evi, le alegorije,« piše v nekem pismu, ki ga je prejelo uredništvo revije Time. S tem se strinjajo tudi mnogi katoliški, protestantski in judovski učenjaki. Trdijo, da se velik del tega, kar piše v Prvi Mojzesovi knjigi, preprosto ne sklada z zgodovino ali znanostjo.

Kaj pa menite vi? Ali verjamete, da sta bila Adam in Eva resnični osebi? Ali so kje kakšni dokazi za to, da sta zares obstajala? Kakšne bi bile po drugi strani posledice, če bi na poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi gledali zgolj kot na mit?

Ali se poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi sklada z znanostjo?

Najprej poglejmo ključne dogodke v poročilu o ustvaritvi prvega človeka. V Svetem pismu glede Adama piše: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« (1. Mojzesova 2:7) Ali so te besede v skladu z znanostjo?

V knjigi Nanomedicine piše, da je človeško telo sestavljeno iz 41 kemičnih elementov. Vse te osnovne elemente – ogljik, železo, kisik in druge – najdemo v zemeljskem »prahu«. Tako so ljudje, kot beremo v Prvi Mojzesovi knjigi, zares oblikovani »iz prahu zemeljskega«.

Kako pa so ti neživi gradniki prišli skupaj, da je nastal živ človek? Da bi ponazorili, za kako zelo obsežen projekt je šlo, razmislite o raketoplanu NASE, enem najkompleksnejših  strojev, kar jih je bilo kdaj izdelanih. To čudo tehnike vsebuje neverjetnih 2,5 milijona sestavnih delov. Da bi ga oblikovali in sestavili, so morale cele skupine inženirjev delati več let. Zdaj pa razmislite o človeškem telesu. Sestavljeno je iz kakih 7 kvadrilijard atomov, 100 bilijonov celic, na ducate organov in vsaj 9 glavnih organskih sistemov. * Kako je nastal ta nepredstavljivo kompleksni in veličastno zgrajeni biološki stroj? Ali je plod slepega naključja ali pa delo inteligentnega Načrtovalca?

In še nekaj, kako je prišlo do tega, da človek živi? Od kod izvira iskra življenja? Znanstveniki priznavajo, da tega ne vedo. Pravzaprav si niso edini niti v tem, kaj je sprejemljiva definicija življenja. Toda za tiste, ki sprejemajo zamisel, da je človek plod ustvaritve, je sklep povsem jasen: vir življenja je Bog. *

Kako pa je s tem, kar piše v Prvi Mojzesovi knjigi, namreč da je bila Eva ustvarjena iz Adamovega rebra? (1. Mojzesova 2:21–23) Preden to pripoved zavrnete kot mit ali pravljico, razmislite o nekaterih dejstvih. Na primer, januarja 2008 so znanstveniki v Kaliforniji prvič klonirali človeške zarodke iz kožnih celic odraslih darovalcev. Pravzaprav so znanstveniki s podobnimi metodami klonirali vsaj 20 živali. Najbolj znana od teh, ovca Dolly, je bila leta 1996 klonirana iz vimena odrasle ovce. *

Kaj se bo še doseglo s takšnimi eksperimenti, bo pokazal čas. Vendar je bistvo v tem: Če lahko ljudje uporabijo gradbene enote enega organizma, da ustvarijo drug organizem iste vrste, ali ne bi mogel vsemogočni Stvarnik oblikovati človeka iz gradbenih enot drugega človeka? Zanimivo je, da v rekonstruktivni kirurgiji rutinsko uporabljajo rebrno kost, in sicer zaradi njene zmožnosti, da znova zraste in tako nadomesti odstranjeno kost.

Dokazi, ki jih najdemo v Bibliji

Nekateri so presenečeni, ko izvejo, da sta Adam in Eva v Bibliji večkrat omenjena, in to na različnih mestih. Kako te omembe  potrjujejo, da je poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi zgodovinsko točno?

Razmislite denimo o judovskih rodovniških seznamih, ki so v Bibliji zapisani v Prvi knjigi letopisov, od 1. do 9. poglavja, in v Lukovem evangeliju, v 3. poglavju. Ta izjemno podrobna rodovniška zapisa omenjata 48 oziroma 75 rodov. Luka opisuje rodovno linijo Jezusa Kristusa, medtem ko sta v Knjigi letopisov navedeni kraljevska in duhovniška rodovna linija izraelskega naroda. Oba seznama vsebujeta imena znanih oseb, kot so Salomon, David, Jakob, Izak, Abraham, Noe in nazadnje Adam. Vsa imena na teh seznamih predstavljajo resnične ljudi, in Adam je kot resnična oseba v obeh seznamih omenjen kot začetnik rodovne linije.

Poleg tega Biblija vedno znova predstavlja Adama in Evo kot človeka, ki sta zares obstajala, ne pa kot mitološka lika. Naj navedemo nekaj zgledov:

• »Iz enega človeka je [Bog] naredil vse človeške narode.« (APOSTOLSKA DELA 17:26)

• »Po enem človeku [je] na svet prišel greh in po grehu smrt in [. . .] je tako [. . .] smrt kraljevala od Adama pa vse do Mojzesa.« (RIMLJANOM 5:12, 14)

• »Prvi človek, Adam, je postal živa duša.« (1. KORINČANOM 15:45)

• »Prvi je bil [. . .] ustvarjen Adam, šele potem Eva.« (1. TIMOTEJU 2:13)

• »Sedmi po vrsti od Adama, Enoh, je prerokoval tudi o [hudobnih].« (JUDA 14)

In kar je še pomembnejše, obstoj Adama in Eve je priznaval Jezus Kristus, najzanesljivejša priča v Bibliji. Ko so mu nekateri postavili izzivalno vprašanje glede razveze, je odgovoril: »Na začetku, ob ustvaritvi, ‚ju je [Bog] ustvaril kot moškega in žensko. Zato bo moški zapustil očeta in mater, in bosta eno telo‘. [. . .] Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« (Marko 10:6–9) Ali bi Jezus za to, da bi ustanovil obvezujoč pravni precedens, uporabil izmišljeno zgodbo? Ne! Jezus je besede iz Prve Mojzesove knjige navajal kot dejstvo.

The New Bible Dictionary svetopisemske dokaze povzame takole: »Nova zaveza potrjuje zgodovinsko točnost poročila, ki je zapisano v začetnih poglavjih Prve Mojzesove knjige.«

Učinek padajočih domin

Mnogi iskreni obiskovalci cerkva menijo, da za to, da bi bil kdo dober kristjan, ni treba, da verjame v obstoj Adama in Eve. Na prvi pogled je morda videti, da je to res. Toda poglejmo, do česa navsezadnje pripelje takšno razmišljanje.

Razmislimo denimo o biblijskem nauku, ki mu mnogi verniki pripisujejo velik pomen – o odkupnini. Ta nauk uči, da je Jezus Kristus svoje popolno človeško življenje dal v odkupnino, da bi ljudi osvobodil greha. (Matej 20:28; Janez 3:16) Kot vemo, gre pri odkupnini za plačilo ustrezne cene, da bi se nekaj, kar je bilo izgubljeno ali zapravljeno, odkupilo oziroma kupilo nazaj. Zato Biblija opiše Jezusa kot »ustrezno odkupnino«. (1. Timoteju 2:6) Lahko se vprašamo: Ustrezno čemu? Biblija odgovarja: »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Korinčanom 15:22) Popolno življenje, ki ga je Jezus žrtvoval, da bi odkupil poslušno človeštvo, ustreza popolnemu  življenju, ki ga je Adam zapravil zaradi izvirnega greha v Edenu. (Rimljanom 5:12) Jasno je torej, da bi bila Kristusova odkupna žrtev popolnoma nesmiselna, če Adam ne bi obstajal.

Z zavračanjem oziroma zmanjševanjem pomembnosti poročila v Prvi Mojzesovi knjigi o Adamu in Evi se ustvari učinek padajočih domin, zaradi česar se lahko spodbija skoraj vsak glavni biblijski nauk! * Takšno mišljenje vodi do cele vrste neodgovorjenih vprašanj in do vere, ki nima nobene trdne opore. (Hebrejcem 11:1)

Ali ima življenje smisel?

Na koncu se nam postavi temeljno vprašanje: Ali z zavračanjem poročila v Prvi Mojzesovi knjigi zadovoljimo človeško potrebo po smislu v življenju? Po besedah Richarda Dawkinsa, vodilnega evolucionista in ateista, v vesolju ni »načrtnosti, ni smotra, ni zla in ne dobrega, v njem ni nič drugega kot le slepa, neusmiljena hladnost«. Kako skrajno mračen pogled, povsem v nasprotju s človekovo naravo!

Nasprotno temu Biblija daje zadovoljive odgovore na najpomembnejša vprašanja v življenju: Od kod prihajamo? Kaj je smisel življenja? Zakaj je na svetu toliko zla in trpljenja? Ali bo kdaj konec hudobije? Odgovarja pa še na mnoga druga vprašanja. Poleg tega lahko vsak, ki veruje v Kristusovo odkupnino, upa na večno življenje v rajskih razmerah, podobnim tistim v Edenu, kamor je Bog postavil prva človeka, Adama in Evo. (Psalm 37:29; Razodetje 21:3–5) Kako čudovit obet! *

Pripoved o Adamu in Evi se ravno ne sklada s teorijo o evoluciji, se pa ujema s tem, kar je dognala znanost. Še več, povsem se sklada s preostalo Božjo navdihnjeno Besedo, Biblijo, ki človeku pomaga najti zadovoljiv smisel v življenju.

Zakaj ne bi Biblije še podrobneje spoznali? Jehovove priče vam bodo pri tem z veseljem pomagali.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Jasno je torej, da bi bila Kristusova odkupna žrtev popolnoma nesmiselna, če Adam ne bi obstajal.

[Slike na straneh 12, 13]

Vesoljsko plovilo je skrbno oblikovano, in enako velja za človeško telo.

[Slika na strani 15]

Jezus je priznaval obstoj Adama in Eve.