Ali ste vedeli?

Kaj se je zgodilo s skrinjo zaveze?

Izraelci so skrinjo zaveze povezovali s tem, da je Bog navzoč med njimi. (2. Mojzesova 25:22) Ta sveta skrinja je bila izdelana iz lesa in prevlečena z zlatom, vanjo pa je Mojzes položil kamniti plošči s Postavo. Ko so Izraelci bivali v pustinji, so jo hranili v najsvetejšem delu shodnega šotora. (2. Mojzesova 26:33) Nazadnje so jo postavili v Najsvetejše v Salomonovem templju. (1. kraljev 6:19)

Skrinja je zadnjič omenjena v 2. letopisov 35:3, ko jo je leta 642 pr. n. št. kralj Josija vrnil v tempelj. Morda jo je prej od tam odstranil Josijev odpadniški prednik Manasej, ki je v tempelj postavil malika. Ali pa so jo mogoče umaknili med Josijevo prenovo templja, da se ne bi poškodovala. (2. letopisov 33:1, 2, 7; 34:1, 8–11) Kaj se je s skrinjo zgodilo zatem, je skrivnost, saj je ni bilo na seznamu predmetov, ki so jih Babilonci odnesli iz templja, ko so leta 607 pr. n. št. zavzeli Jeruzalem. (2. kraljev 25:13–17)

Sveto pismo ne govori o tem, da bi skrinjo vrnili v Najsvetejše v templju, ki ga je obnovil Zerubabel; Božja Beseda tudi nikjer ne namiguje na to, da bi kdaj naredili novo skrinjo. (Ezra 1:7–11)

Kdo so bili različni možje, ki so v Bibliji znani po imenu Jakob?

Omenjenih je več mož s tem imenom, in zlahka jih zamenjamo med seboj. Hebrejski spisi omenjajo očaka Jakoba. Njegovo ime se v Bibliji velikokrat pojavi v besedni zvezi »Abraham, Izak in Jakob«. Matej 1:16 omenja Jakoba, kateremu se je »rodil Jožef, mož Marije«. Eden od mož z imenom Jakob je bil oče apostola Juda (ne Iškarijota), več o njem pa ni znano. (Luka 6:16; Apostolska dela 1:13)

Potem je omenjen še Jakob, Zebedejev sin. Ta je imel brata Janeza, in oba sta bila Jezusova apostola. (Matej 10:2) Videti je, da je bila njegova mati Saloma, sestra Jezusove matere. (Primerjaj Matej 27:55, 56 z Marko 15:40, 41 in Janez 19:25.) Če je tako, potem je bil ta Jakob Jezusov bratranec. Bil je ribič, in skupaj z bratom sta pri ribarjenju sodelovala s Petrom in Andrejem. (Marko 1:16–19; Luka 5:7–10)

Naslednji je Jakob, Alfejev sin, ki je bil prav tako eden od Jezusovih apostolov. (Marko 3:16–18) V Marku 15:40 je opisan kot »Jakob Manjši«. Morda so ga imenovali »Manjši«, ker je bil nižje rasti ali pa mlajši od Jakoba, Zebedejevega sina.

Omenjen pa je še en Jakob, in sicer Jožefov in Marijin sin, Judov brat in Jezusov polbrat. (Marko 6:3; Galačanom 1:19) Ta takrat, ko je Jezus služil na zemlji, ni bil eden od njegovih učencev. (Matej 12:46–50; Janez 7:5) Toda pred binkoštmi leta 33 n. št. je skupaj s svojo materjo, svojimi brati in apostoli molil v zgornji sobi v Jeruzalemu. (Apostolska dela 1:13, 14) Jakob je kasneje postal ugleden član jeruzalemske občine in je napisal biblijsko knjigo, ki nosi njegovo ime. (Apostolska dela 12:17; Jakob 1:1)