Rekonstrukcija dragocenega biblijskega rokopisa

PRED več stoletji do materialov, ki se uporabljajo kot podlaga za pisanje, ni bilo tako enostavno priti kakor danes. Pergamentne pole in druge materiale z besedili, katera niso več potrebovali, so običajno ponovno uporabili, in sicer za tem, ko so z njih postrgali oziroma izprali črnilo. Rokopis na takšni podlagi se imenuje palimpsest, beseda sama pa izvira iz grške besede, ki pomeni »na novo strgan«. S pergamentov, ki so jih želeli znova uporabiti za pisanje, so postrgali celo biblijska besedila.

Eden pomembnejših biblijskih palimpsestov je Codex Ephraemi Syri rescriptus, pri čemer rescriptus pomeni »na novo popisan«. Ta kodeks je izjemno dragocen, saj je eden najstarejših obstoječih prepisov odlomkov Krščanskih grških spisov. Kot takšen sodi med najboljše vire, s katerimi se lahko potrdi točnost tega dela Božje Besede.

V tem kodeksu iz petega stoletja n. št. je bilo prvotno napisano svetopisemsko besedilo, vendar so ga v 12. stoletju n. št. odstranili in nadomestili z grškim prevodom 38 pridig, ki jih je sestavil sirski učenjak Efrem. Ob koncu 17. stoletja so strokovnjaki prvič opazili, da se pod temi pridigami skriva biblijsko besedilo. V naslednjih nekaj letih so sicer nekoliko napredovali pri odkrivanju tega, kar je prvotno pisalo. Vendar se je pokazalo, da je razbrati celotno besedilo zelo trd oreh, saj so za izbrisanim črnilom ostale le obledele in nerazpoznavne sledi, precej listov je bilo poškodovanih, poleg tega sta se prekrivali dve besedili. Da bi biblijsko besedilo postalo vidno in bi ga lahko prebrali, so na rokopis nanesli kemikalije, a ni kaj dosti pomagalo. Večina učenjakov je zato sklenila, da se izbrisanega gradiva kot celote ne da rekonstruirati.

 V zgodnjih 1840-ih pa se je v ta kodeks poglobil Konstantin von Tischendorf, nadarjen nemški jezikoslovec. Za rekonstrukcijo prvotnega rokopisa je potreboval dve leti. Kako to, da mu je v nasprotju z drugimi uspelo?

Tischendorf je odlično poznal grško uncialno pisavo – to je pisava z med seboj ločenimi velikimi tiskanimi črkami večje velikosti. * Ta mož, ki je bil obdarjen z dobrim vidom, je odkril, da lahko prvotno besedilo razbere že s tem, da pergament obrne proti svetlobi. Za podobne naloge strokovnjaki danes uporabljajo optične pripomočke, denimo infrardečo, ultravijolično in polarizirano svetlobo.

Tischendorf je leta 1843 in 1845 objavil rekonstruirano oziroma razkrito prvotno besedilo Codexa Ephraemi. To mu je prineslo sloves vodilnega strokovnjaka za grško paleografijo.

Codex Ephraemi v dolžino meri približno 30 centimetrov, v širino pa 25 centimetrov, in je najzgodnejši primerek med rokopisi, pri katerih je besedilo na vsaki strani napisano le v enem stolpcu. Ohranjenih je 209 listov; na 145 od teh so napisani odlomki vseh knjig Krščanskih grških spisov razen Drugega pisma Tesaloničanom in Drugega Janezovega pisma. Na preostalih listih pa je najti grški prevod odlomkov iz Hebrejskih spisov.

Danes ta kodeks hranijo v Narodni knjižnici v Parizu. Izvor tega rokopisa ni znan, vendar je Tischendorf menil, da je nastal v Egiptu. Strokovnjaki ga uvrščajo v skupino štirih pomembnih uncialnih grških biblijskih rokopisov – mednje spadajo še Sinajski, Aleksandrijski in Vatikanski 1209, vsi pa izvirajo iz četrtega in petega stoletja n. št.

Neverjetno je, kako se je sporočilo Svetega pisma v mnogih oblikah, tudi v palimpsestu, ohranilo vse do danes. Čeprav je v tem kodeksu nehvaležna roka skušala izbrisati biblijsko besedilo, se je to vseeno ohranilo. Tako smo lahko še bolj prepričani o resničnosti besed apostola Petra: »Jehovova beseda [. . .] ostane za večno.« (1. Petrovo 1:25)

[Podčrtna opomba]

[Shema/slika na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Codex Ephraemi Syri rescriptus je pomemben palimpsest, katerega prvotno besedilo je rekonstruiral Tischendorf (1815–1874).

PRVOTNO SVETOPISEMSKO BESEDILO

SEDANJE BESEDILO PRIDIG V GRŠČINI

[Vir slike]

© Bibliothèque nationale de France

[Slika na strani 17]

Sinajski kodeks, odkrit v samostanu sv. Katarine

[Slika na strani 17]

Tischendorf