Zakladi največjega jezera v Srednji Ameriki

NIKARAGVA je majhna država, a se ponaša z največjim jezerom v Srednji Ameriki – jezerom Nikaragva. Zanimivo je, da je to morda edino sladkovodno jezero, v katerem živijo oceanske vrste rib, kot so morski psi, mečarice in tarponi. Znanstveniki menijo, da je bilo to jezero nekoč zaliv v Tihem oceanu, nato pa ga je od morja ločil izbruh vulkana. Ker je voda izgubila slanost, so se ribe prilagodile na novo okolje.

Jezero Nikaragva, dolgo približno 160 kilometrov in na najširšem delu široko 70 kilometrov, leži kakih 30 metrov nad morsko gladino. To jezero ima več kot 400 otokov, in 300 od teh je posejanih okoli polotoka Asese blizu mesta Granada na severni strani jezera. Imenujejo se Granadski otočki.

Nekje na sredini jezera se dviga največji otok Ometepe, dolg okrog 25 kilometrov in širok 13 kilometrov. Pravzaprav gre za dva vulkana, povezana z ozkim pasom kopnega. Zelo opazen izrazito stožčast vrh višjega vulkana Concepción se dviga 1610 metrov visoko. Ta ognjenik je še vedno dejaven in dominira na severnem delu otoka. Nižji vulkan Madera je visok 1394 metrov in miruje. Porasel je z bujnim rastlinjem, v njegovem kraterju pa se pod meglicami skriva laguna.

Jezero Nikaragva je ena od turističnih zanimivosti na tem področju. Turisti prihajajo, da bi videli njegovo naravno tropsko lepoto in številne arheološke ostanke starodavnih civilizacij. Toda jezero Nikaragva ima še en zaklad, ki ga je vredno raziskati.

Skupnost na vodi

Na Granadskih otočkih je vse polno tropskega rastlinja in divjih živali. V bujnih gozdovih, ki pokrivajo večino teh vulkanskih otokov, uspevajo eksotične cvetlice. Ob obali živijo prelepe vodne ptice, kot so modra čaplja, velika bela čaplja, ribji orel, kačjevratnik in kormoran. Na obrobju džungle si velike ptice kostanjeve barve, imenovane Montezuma oropendola, na ogromnih drevesih spletajo viseča gnezda, in ta se potem negotovo pozibavajo v vetru, ki piha z jezera.

Nekateri otočki so poseljeni. Na njih najdemo prebivališča krajevnih ribičev in počitniške  hišice bogatašev. Na otokih so tudi šole in pokopališča, ne manjkajo pa niti restavracije in bari. To otočje spominja na nekakšno vas – skupnost na vodi.

Vsako jutro se od otoka do otoka vozi modro-bel čoln in pobira otroke, da bi jih odpeljal v šolo. Od otočka do otočka plujejo tudi nekakšne plavajoče trgovinice oziroma kanuji s sadjem in zelenjavo. Vsak dan je prav tako mogoče videti moške, kako pripravljajo ribiške mreže, in ženske, kako v jezeru perejo perilo.

Na teh otokih so zelo dejavni tudi Jehovove priče. Do otočanov prihajajo s čolnom, da bi jim oznanjali dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14) Zaradi nenavadnih geografskih značilnosti tega področja so se znašli pred izzivom: Kje bi lahko imeli shode, na katerih bi preučevali Božjo Besedo, Biblijo? Priče so se, ker so želeli upoštevati biblijsko zapoved »Ne izpuščajmo naših shodov«, domislili bistroumne rešitve – prve plavajoče kraljestvene dvorane v Nikaragvi! (Hebrejcem 10:25)

Plavajoča kraljestvena dvorana

Novembra 2005 sta se zakonca, ki sta Jehovovi priči in večino svojega časa posvečata oznanjevanju, preselila na Granadske otočke. Nekaj mesecev kasneje sta bila prijetno presenečena, ko se je vsakoletne slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt na njuno vabilo udeležilo 76 ljudi. To ju je prepričalo, da je na tem področju treba organizirati redne krščanske shode. Ker je bilo primeren kraj za takšne shode težko najti, sta se spomnila nečesa drugega. Zakaj ne bi zgradili plavajoče kraljestvene dvorane, ki bi se jo dalo prepeljati na ljudem ustrezne kraje?

Tako sta se ta pogumna zakonca, ki nista še nikoli prej načrtovala ali zgradila česa, kar bi plavalo, lotila projekta. Skupaj s šestimi sodelavci sta en mesec izdelovala načrte za gradnjo. Ta novi prostor za shajanje naj bi bil preprost splav. Narejen naj bi bil iz okvirjev, zvarjenih iz jeklenih cevi, spodaj pa naj bi bilo ducat 150-litrskih sodov, napolnjenih s stisnjenim zrakom, da bi se plovilo obdržalo na gladini. Tla naj bi bila iz vezanih plošč, za streho pa naj bi se uporabila ponjava. Delavci so vsak večer molili, da bi projekt uspel,  saj niso bili prepričani, da bo dvorana obstala na vodi. Pa je!

V novi kraljestveni dvorani je bil 10. junija 2006 prvi javni shod. Naslednji dan so to plavajočo dvorano odvlekli na drugo stran otočja, da bi enak shod organizirali tudi za tamkajšnje prebivalce. Na teh dveh dogodkih je bilo skupaj navzočih 48 ljudi, čeprav so nekateri morali pešačiti več kot pol ure skozi džunglo. Vsi so bili navdušeni, da imajo lasten prostor za čaščenje!

Shodi v tej kraljestveni dvorani imajo nedvomno krajevni pridih. Medtem ko govornik podaja svoj govor, lahko občinstvo sliši rahlo pljuskanje vode ob skalni breg ali občasno oglašanje opic v daljavi. Dvorana je za otočane kmalu postala povsem običajen prizor. Vsakič ko so videli, da je dvorana na poti iz enega v drug kraj, so mahali v pozdrav. Vsak teden več kot 20 ljudi obišče to plavajočo kraljestveno dvorano, da bi se družili s sokristjani in se učili iz Biblije. Ta prostor čaščenja je postal pravi zaklad!

Na otoku Ometepe

Kakih 50 kilometrov južno od Granade leži otok Ometepe. Zaradi svoje naravne lepote in rodovitnih tal je že dolgo zaželen kraj za prebivanje. Pravzaprav so najzgodnejše dokaze o obstoju poljedelstva v Nikaragvi našli prav tu. Danes je na otoku Ometepe približno 42.000 prebivalcev, ki se preživljajo z ribarjenjem, gojenjem koruze, banan, kave in drugih pridelkov. Otok pa je dom tudi pisani množici divjih živali. Tu najdemo jate vreščečih papig in velikih srak vrste Calocitta formosa, ki razkazujejo svoje modro-belo perje, medtem ko švigajo med drevesi, kakor tudi trope navadnih kapucink, ki so mnogim ljudem ena najbolj priljubljenih živali.

Prebivalce tega otoka pogosto obiščejo oznanjevalci dobre novice o Božjem kraljestvu. Leta 1966 je bilo na otoku Ometepe osem krščenih Prič, sedaj pa jih je že 183 in se zbirajo v štirih cvetočih občinah. Vsaka od teh občin ima na prikladnem mestu svojo kraljestveno dvorano. Danes je na otoku na vsakih 230 prebivalcev ena Priča.

Jehovove priče na tem otoku so skozi leta doživljali tudi težave. Na primer, nasprotniki so jim leta 1980 v kraju Mérida požgali kraljestveno dvorano. Druga je bila zgrajena leta 1984. Uporabljali so jo do leta 2003, ko je bila na veliko veselje 60 članov tamkajšnje občine sezidana lepa nova dvorana.

V mestecu Moyogalpa je bila zgrajena večja kraljestvena dvorana, tako da lahko v njej po potrebi organizirajo tudi večje shode. Na zadnji strani stavbe je pod podaljšano streho postavljen oder. Pred njim se vse do roba zemljišča razprostira platnena streha, pod katero so razporejeni sedeži. V tej dvorani se krajevni Priče skupaj s prijatelji, ki živijo okrog jezera, občasno zberejo na večjih zborih. Ob takšnih dogodkih je jezero Nikaragva primeren kraj za krst novih učencev Jezusa Kristusa. (Matej 28:19)

Ali se bodo zakladi ohranili?

Jezero Nikaragva je bilo vedno videti nepremagljivo, morda zaradi svoje izredne velikosti. Toda danes potrebuje zaščito. Voda je onesnažena zaradi kmetijskih in industrijskih odplak ter prsti, nanesene s področij, kjer izsekavajo gozdove.

Čas bo pokazal, ali bodo prizadevanja tamkajšnjih prebivalcev in oblasti izboljšala stanje. V vsakem primeru pa bo Stvarnik poskrbel, da se bodo vsi Zemljini zakladi, tudi bistra jezera, očarljivi otoki in mogočne divje živali, ohranili kot dediščina za poslušno človeštvo. »Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW],« piše v Bibliji, »in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29)

[Slika na strani 26]

Plavajoča kraljestvena dvorana, v kateri imajo biblijske shode.