Duhovni mejnik!

Izid Svetega pisma – prevod novi svet v slovenščini

V PETEK, 31. julija 2009, je bil dosežen duhovni mejnik: v slovenščini je izšlo Sveto pismo – prevod novi svet.

Prevod novi svet se sedaj pridružuje drugim slovenskim prevodom Biblije, po katerih bogaboječi ljudje že dolgo segajo. Zakaj pa je bil potreben še en prevod Svetega pisma? Kdo so izdajatelji? In zakaj ste lahko prepričani, da je ta prevod zanesljiv?

Zakaj toliko prevodov Biblije?

Zadnja leta je bilo izdanih zelo veliko novih prevodov Biblije. Nekateri od teh so omogočili, da lahko ljudje prvič berejo Božjo Besedo v svojem jeziku. Vendar novi prevodi Biblije nastajajo tudi v jezikih, v katerih že obstajajo uveljavljeni prevodi. Kaj je razlog za to? Sakae Kubo in Walter Specht sta v svoji knjigi So Many Versions? (Zakaj toliko prevodov?) pojasnila: »Nobenega prevoda Biblije ni nikoli mogoče imeti za končnega. Prevodi morajo držati korak s širjenjem bibličnega znanja in spremembami v jeziku.«

V dvajsetem stoletju je razumevanje hebrejščine, aramejščine in grščine, torej jezikov, v katerih je bila Biblija prvotno napisana, precej napredovalo. Poleg tega so odkrili biblijske rokopise, ki so starejši in točnejši od tistih, s katerimi so si pomagali prejšnji rodovi biblijskih prevajalcev. Božjo Besedo je zato danes mogoče prevesti bolj točno kot kdaj prej!

Pisci revije The Atlantic Monthly so imeli v mislih trgovska podjetja, ko so zapisali: »Izdajanje Biblij je velik – presenetljivo velik – posel.« In včasih je videti, da je želja, da bi Biblija postala prodajna uspešnica, veliko pomembnejša kakor pa njena točnost. Tako so si v neki novi Bibliji dovolili  izpustiti odlomke, ki so bili po mnenju izdajateljev preveč »dolgočasni«. Spet v neki drugi Bibliji so spremenili besede in izraze, ki bi lahko užalili današnje bralce. Tako se ta prevod na primer skuša prikupiti feministkam, ko Boga imenuje »Oče-mati«.

Skrivanje Božjega imena

Morda najbolj vznemirjujoč trend pa je povezan z Božjim osebnim imenom – Jehova. (Nekateri učenjaki prevajajo to ime z »Jahve«.) V starodavnih Biblijah je Božje ime zapisano s četverimi hebrejskimi soglasniki, ki jih lahko prečrkujemo v JHVH. To edinstveno ime se samo v tako imenovani Stari zavezi pojavi skoraj 7000-krat. (2. Mojzesova 3:15; Psalm 83:18) Očitno je torej naš Stvarnik hotel, da bi njegovi častilci to ime poznali in ga tudi uporabljali.

Vendar je pred več stoletji praznoveren strah Jude navedel, da so Božje ime nehali izgovarjati. Kasneje je ta praznovernost okužila tudi tako imenovano krščanstvo. (Primerjaj Apostolska dela 20:29, 30; 1. Timoteju 4:1.) Tako je postala splošna navada, da biblijski prevajalci nadomeščajo Božje ime z nazivom »Gospod«. Danes je v večini Biblij Božje ime povsem odstranjeno. Nekatere sodobne angleške Biblije so celo odstranile besedo »ime« v Janezu 17:6, kjer Jezus pravi: »Tvoje ime sem razodel.« Tako je v prevodu Today’s English Version ta vrstica prevedena takole: »Razodel sem te.«

Zakaj takšna nenaklonjenost Božjemu imenu? Razmislite o tem, kar piše v reviji Practical Papers for the Bible Translator. (Zvezek 43, številka 4, 1992) To revijo izdajajo Združene biblične družbe, ki koordinirajo velik del biblijskega prevajanja po svetu. V enem od člankov je pisalo: »Ker je JHVH nedvomno lastno ime, bi bilo prečrkovanje načeloma najbolj logičen pristop k prevajanju.« Vendar je bilo v članku še svarilo: »Obstaja pa tudi nekaj dejstev, ki naj bi jih upoštevali.«

Kako upravičena so ta »dejstva«? Kot piše v tej reviji, nekateri učenjaki razmišljajo: »Če začnemo uporabljati ime, kot je Jahve, bi to lahko [nekristjani] narobe razumeli [. . .], lahko bi pomislili, da je ‚Jahve‘ nekakšen tuj Bog ali pa nov in neznan Bog, ki se razlikuje od Boga, ki ga že poznajo.« Toda Biblija jasno uči, da se Bog Jehova razlikuje od bogov, ki jih častijo nekristjani! (Izaija 43:10–12; 44:8, 9)

Nekateri učenjaki trdijo, da se s tem, da Božje ime nadomeščajo z nazivom »GOSPOD«, le ravnajo po izročilu. Toda Jezus je obsodil ravnanje po izročilih, ki sramotijo Boga. (Matej 15:6) Poleg tega je celotna zamisel nadomeščanja kakega imena z nazivom brez vsakršne svetopisemske podlage. Jezus Kristus ima mnogo nazivov, denimo »Božja Beseda« in »Kralj kraljev«. (Razodetje 19:11–16) Ali bi zato morali ime Jezus nadomestiti s katerim od teh nazivov?

V nekem drugem članku že omenjene revije piše: »Oblike ‚Jehova‘ bi se navadno morali ogibati.« Zakaj? »Učenjaki na splošno menijo, da je izvirni izgovarjavi najbližje oblika ‚Jahve‘.«Toda znana biblijska imena, kot so Jeremija, Izaija in Jezus, se prav tako prevajajo na načine, ki kaj malo spominjajo na njihovo prvotno hebrejsko izgovarjavo (Jirmejáh, Ješajáhu in Jehošúa). Ker je oblika »Jehova« povsem sprejemljiv prevod Božjega imena in je tudi znana mnogim ljudem, ugovori zoper njeno uporabo zvenijo neiskreno. In res je videti, da nasprotovanje uporabi Božjega imena  temelji na čustvih in predsodkih, ne pa na strokovnem znanju.

Vendar pri tem ne gre samo za znanstveno razpravo. Na primer, neki svetovalec pri Združenih bibličnih družbah v Indiji je pisal o posledicah tega, da so iz prevodov, v katerih je nekoč bilo zapisano Božje ime, to ime odstranili. Takole priznava: »Hindujcev ne zanima naziv za Boga; želijo vedeti njegovo osebno ime. Če namreč imena ne poznajo, ne morejo vzpostaviti odnosa s tistim, ki to ime nosi.« Pravzaprav bi se to lahko reklo za vse, ki želijo spoznati Boga. Da bi lahko razumeli Boga – pa ne kot nekakšno neosebno silo, ampak kot osebo, kot nekoga, ki ga lahko spoznamo – je nujno poznati njegovo ime. (2. Mojzesova 34:6, 7) Biblija zato objavlja: »Vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.« (Rimljanom 10:13) Božji častilci morajo uporabljati Njegovo ime!

Prevod, ki slavi Boga

Leta 1950 je bil pravi mejnik, ko so v angleščini izšli Krščanski grški spisi – prevod novi svet. V naslednjem desetletju so potem po delih izhajali še Hebrejski spisi, ki jim običajno rečejo Stara zaveza. Leta 1961 pa je v angleščini izšla celotna Biblija v eni knjigi. Pomenljivo je, da je v Prevodu novi svet Božje ime Jehova zapisano povsod tam, kjer se pojavi v »Stari zavezi«, in teh pojavitev je skoraj 7000. Še posebej pomembno pa je to, da je v tem prevodu Božje ime znova zapisano tudi v »Novi zavezi« oziroma v Krščanskih grških spisih, in sicer na 237 mestih.

Vrnitev tega imena ne le slavi Boga, ampak se s tem tudi odpirajo povsem nova obzorja razumevanja. Naj ponazorimo: v mnogih prevodih se Matej 22:44 glasi »Gospod je rekel mojemu Gospodu«. Toda kdo tukaj govori komu? Prevod novi svet to vrstico prevaja »Jehova je mojemu Gospodu rekel«, s čimer pravilno citira besede iz Psalma 110:1. Tako lahko bralci sprevidijo pomembno razliko med Bogom Jehovom in njegovim Sinom.

Kdo so izdajatelji?

Prevod novi svet izdaja Watchtower Bible and Tract Society, pravna družba, ki zastopa Jehovove priče. Jehovove priče že dobrih sto let tiskajo in razdeljujejo Biblije po vsem svetu. Ta prevod Biblije so Jehovove priče prejeli od skupine sovernikov, ki so sestavljali odbor za pripravo Prevoda novi svet. Člani tega odbora niso iskali lastne slave, ampak so celo izrazili željo, da tudi po smrti ostanejo neimenovani. (Primerjaj 1. Korinčanom 10:31.)

Zakaj pa je bil ta prevod poimenovan Prevod novi svet? To ime odseva trdno prepričanje, da človeštvo stoji »na pragu novega sveta«, obljubljenega v 2. Petrovem 3:13. Kot je zapisal odbor, je v tem »času prehoda iz starega sveta« pomembno, da biblijski prevodi omogočijo, da zasveti »čista resnica iz Božje Besede«. (Glej Predgovor k angleški izdaji iz leta 1950.)

Točen prevod

Glavna pozornost je bila namenjena točnosti. Prevajalci angleške izdaje so prevajali neposredno iz izvirne hebrejščine, aramejščine in grščine, pri tem pa so se opirali na najboljša razpoložljiva besedila. * Izredno skrb so posvetili tudi temu, da so staroveško besedilo prevedli karseda dobesedno, vendar še vedno v jeziku, ki bi bil zlahka razumljiv sodobnim bralcem.

 Ne preseneča torej, da nekateri učenjaki hvalijo Prevod novi svet zaradi njegove neokrnjenosti in točnosti. Profesor Benjamin Kedar, hebraist iz Izraela, je leta 1989 dejal: »Pri jezikovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi pogosto segam po angleški izdaji Prevoda novi svet. Pri tem se mi vedno znova potrjuje prepričanje, da je treba v tem delu videti iskren poizkus, da bi se dognalo karseda točno razumevanje besedila.«

Prevajanje v druge jezike

Jehovove priče so poskrbeli, da je Prevod novi svet na voljo tudi v deželah, kjer se ne govori angleško. Trenutno je ta prevod v celoti ali deloma na voljo v več kot 70 jezikih. Da bi bilo delo prevajalcev lažje, so razvili metodo biblijskega prevajanja, ki združuje preučevanje biblijskih besed in računalniško tehniko. Poleg tega je bil ustanovljen oddelek za pomoč prevajalcem. Vodstveni organ Jehovovih prič skrbno nadzoruje delo prevajanja Biblije po svojem spisnem odboru. In kako to delo poteka?

Najprej se ustanovi prevajalski tim, ki ga sestavlja nekaj posvečenih kristjanov. Izkušnje so pokazale, da prevajalci, ki ne prevajajo vsak zase, ampak sodelujejo kot tim, izdelajo boljši in razumljivejši prevod. (Primerjaj Pregovori 11:14.) Običajno ima vsak član biblijskega tima že precej izkušenj s prevajanjem publikacij Jehovovih prič. Tim se nato temeljito pouči o osnovnih načelih biblijskega prevajanja in o tem, kako uporabljati posebej pripravljene računalniške programe.

Skupina prevajalcev ima nalogo prevesti Biblijo, ki bo 1. točna, 2. dosledna, 3. dobesedna, kolikor to dovoljuje jezik, in 4. ljudem lahko razumljiva. Kako se to doseže? Razmislite o prevodu, ki je izšel pred kratkim. Prevajalski tim je pričel tako, da je izbral slovenske ustreznice za vse glavne biblijske izraze, ki so uporabljeni v angleškem Prevodu novi svet. Poseben računalniški program je potem sproti prikazoval sorodne in sinonimne besede, uporabljene v Bibliji. Prikazoval je tudi izvirne grške oziroma hebrejske besede, ki so bile osnova angleškim besedam, tako da je prevajalec lahko preučil, kako so bile te grške ali hebrejske besede prevedene na drugih mestih v Bibliji. Vse to je bilo v veliko pomoč pri izbiri ustreznih slovenskih izrazov. Potem ko se je prevajalski tim dogovoril glede teh besed, se je začelo prevajanje Biblije. Prevajalci so si pri tem pomagali z računalnikom, ki je ob prevajanju vsake vrstice prikazal še slovenske ustreznice.

Vendar pri prevajanju ne gre samo za to, da se ena skupina besed nadomesti z drugo. Veliko dela je bilo potrebno, da so se našli slovenski izrazi, ki v vsakem sobesedilu sporočajo pravo svetopisemsko misel. Poskrbeti je bilo treba tudi za to, da sta slovnica in skladnja prijetni in naravni. Trdo delo, ki je bilo potrebno za dokončanje tega projekta, govori samo zase. Slovenski Prevod novi svet prevaja Božjo Besedo tako, da je lahko berljiva, jasna in razumljiva ter da se ujema z izvirnim besedilom.

Spodbujamo vas, da skrbno preiščete Sveto pismo – prevod novi svet. Zanj lahko zaprosite izdajatelje te revije oziroma si ga priskrbite v vam najbližji občini Jehovovih prič. Berete ga lahko s trdnim prepričanjem, da Božje besede zvesto prevaja v vaš jezik. Brez dvoma se boste kmalu strinjali, da je bil njegov nedavni izid resnično duhovni mejnik!

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slike na strani 19]

Nekaj značilnosti Prevoda novi svet

Razločne in berljive črke

Vrstice združene v odstavke: Vrstice niso razvrščene tako, da bi vsaka tvorila nov odstavek, ampak je en odstavek sestavljen iz več vrstic. To bralcem pomaga, da lažje sledijo sporočilu biblijskih piscev.

Živa página: Na vrhu večine strani je živa página, ki bralcu pomaga kar najhitreje najti biblijske odlomke.

Navzkrižne navedenke: Na vsaki strani so zapisane navedenke, ki bralca usmerjajo na sorodne biblijske vrstice.

Kazalo besed: V zadnjem delu te knjige je konkordanca z naslovom »Kazalo besed v Svetem pismu«. To je seznam izbranih besed, v katerem je navedeno, kje v biblijskem besedilu je te besede mogoče najti. Večino besed spremlja tudi kratek izvleček iz sobesedila.

Dodatki: V tem delu je več kratkih člankov, ki pojasnjujejo osnovne biblijske nauke in z njimi povezane teme.