Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Po kateri cesti je šel apostol Pavel, ko je prvič potoval v Rim?

V Apostolskih delih 28:13–16 piše, da je ladja, s katero je Pavel plul v Italijo, prispela v Puteole (današnji Pozzuoli) ob Neapeljskem zalivu. Nato je odpotoval v Rim po Apijevi cesti – glavni cesti v mesto.

Apijeva cesta je dobila ime po Apiju Klavdiju Slepem, rimskem državniku, ki jo je začel graditi leta 312 pr. n. št. Ta cesta, široka kakih pet do šest metrov in tlakovana z velikimi kockami iz vulkanske kamnine, je navsezadnje segala 583 kilometrov iz Rima proti jugovzhodu. Povezovala je Rim in pristaniško mesto Brundizij (današnji Brindisi), ki so bila vrata na Vzhod. Popotniki so se ustavljali na počivališčih, ki so bila drugo od drugega oddaljena kakih 24 kilometrov, da bi si kupili hrano, prenočili ali pa zamenjali konje oziroma vozove.

Toda Pavel je verjetno potoval peš. Odsek Apijeve ceste, po kateri je hodil, je bil dolg 212 kilometrov. Del poti je šel čez Agro Pontino, močvirnato področje, nad katerim se je neki rimski pisec pritoževal, češ da je tam polno komarjev in neznosen smrad. Severno od tega močvirnatega sveta sta bila Apijev trg (kakih 65 kilometrov iz Rima) in počivališče Tri krčme (kakih 50 kilometrov iz Rima). Na teh dveh krajih so kristjani iz Rima pričakali Pavla. »Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil.« (Apostolska dela 28:15)

Kakšna pisalna deščica je omenjena v Luku 1:63?

V Lukovem evangeliju piše, da so Zaharija njegovi prijatelji vprašali, kako bo dal ime svojemu novorojenemu sinu. Zaharija je »prosil [. . .], naj mu dajo deščico, in nanjo je napisal: ‚Janez mu je ime.‘« (Luka 1:63) Glede na neko strokovno publikacijo se grški izraz, ki je v tej vrstici preveden z »deščica«, nanaša na »pisalno tablico, ki je bila običajno narejena iz lesa in na zgornji strani povoščena«. Majhne lesene plošče z dvignjenim robom so bile povezane med seboj in prevlečene z mehkim čebeljim voskom. Pisec je lahko s pisalom na takšno površino kaj zapisal. Besedilo se je dalo zbrisati, in nanovo zglajena površina se je lahko zopet uporabila za pisanje.

V knjigi Reading and Writing in the Time of Jesus piše: »Slike iz Pompejev, kipi iz različnih delov rimskega imperija in primerki, izkopani na mnogih krajih, vse od Egipta do Hadrijanovega zidu [na severu Velike Britanije], kažejo na splošno razširjenost teh tablic.« Takšne tablice so morda imeli pri sebi različni posamezniki – trgovci, vladni uradniki in mogoče celo nekateri kristjani iz prvega stoletja.

[Slika na strani 11]

Apijeva cesta

[Slika na strani 11]

Učenčeva voščena tablica iz 2. stoletja n. št.

[Vir slike]

By permission of the British Library