Kakšno je Božje gledišče o alkoholu?

NAŠ Stvarnik, ki nam želi najboljše, ne prepoveduje zmerne uporabe alkohola. * Ravno nasprotno, ljudem je dal »vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku«. (Psalm 104:15, Antonín Chráska) Nekoč je Jezus Kristus prispeval k veselemu vzdušju na svatbi s tem, da je vodo spremenil v »najboljše vino«. (Janez 2:3–10, New Jerusalem Bible)

Razumljivo je, da Stvarnik točno ve, kako alkohol vpliva na delovanje telesa in možganov. Na straneh Biblije nas naš nebeški Oče uči, kar nam je v korist, in nas jasno opozarja pred pretiranim uživanjem močnih pijač. (Izaija 48:17) Razmislite o naslednjih odkritih opozorilih:

»Ne opijajte [se] z vinom, ki vodi v razbrzdanost.« (Efežanom 5:18) »Pijanci [. . .] ne bodo dediči Božjega kraljestva.« (1. Korinčanom 6:9–11, Slovenski standardni prevod) Božja Beseda obsoja »popivanje, divje zabave in podobno«. (Galačanom 5:19–21)

Poglejmo sedaj nekatere nevarnosti, ki so povezane s prekomernim pitjem alkohola.

Nevarnosti prekomernega pitja

Alkohol ima lahko nekatere dobrodejne učinke, a je hkrati treba reči, da vsebuje močne snovi, ki slabo vplivajo na delovanje uma in telesa. Preveč alkohola lahko povzroči katero koli od naslednjih težav:

Prekomerno pitje vpliva na presojo tistega, ki pije, tako da ne more »jasno [. . .] razmišljati«. (Pregovori 23:33, Today’s English Version) V prejšnjem članku omenjeni Alen, ki je imel hude težave z alkoholom, takole pojasnjuje: »Alkoholizem ni le telesna bolezen; ta bolezen vpliva tudi na posameznikovo razmišljanje in stališča. Enostavno ne razmišljaš o škodi, ki jo povzročaš drugim.«

Preveč zaužitega alkohola lahko tudi povzroči, da popustijo zadržki. Sveto pismo  svari: »Vino in mošt jemlje[ta] pamet.« (Ozej 4:11) Kako to? Varljiva moč alkohola lahko povzroči, da se nam misli in želje, ki jih običajno zavračamo, zdijo povsem sprejemljive – če ne že kar vabljive. Popustimo lahko v svoji odločenosti, da bi se oklepali tega, kar je prav. Alkohol utegne tudi spodkopati naš moralni čut, kar bi vodilo v duhovno katastrofo.

Vzemimo primer Janeza. Sprl se je s svojo ženo in jezen odvihral v gostilno. Zvrnil je nekaj kozarčkov, da bi se pomiril, ko je k njemu pristopila neka ženska. Nato jih je spil še nekaj, odšel s to žensko in zagrešil prešuštvo. Kasneje je zelo obžaloval, da je storil nekaj, na kar ne bi niti pomislil, če njegovi zadržki ne bi popustili pod vplivom alkohola.

Prevelika količina popitega alkohola je lahko vzrok za nenadzorovan govor in dejanja. »Kdo je vedno v težavah? Kdo se prepira in pretepa?« sprašuje Biblija. »Vsak, ki ostaja dolgo pokonci, da bi naredil samo še en požirek.« (Pregovori 23:29, 30, Contemporary English Version) Če kdo preveč popije, se lahko počuti kakor »človek, ki leži sredi morja, kakor tisti, ki sedi na vrhu jambora«. (Pregovori 23:34, SSP) Posameznik, ki se je napil, se lahko zbudi »ves [. . .] v modricah, ne da bi vedel, kako se je vse to zgodilo«. (Pregovori 23:35, CEV)

Prekomerno pitje lahko škoduje telesnemu zdravju. Alkohol »na koncu piči kakor kača in izloči strup kakor gad«. (Pregovori 23:32) Medicina potrjuje modrost, ki se skriva v tem staroveškem pregovoru. Alkohol v velikih količinah je potencialno smrtno nevaren strup, saj lahko povzroči različne vrste raka, alkoholni hepatitis, cirozo jeter, vnetje trebušne slinavke, znižanje krvnega sladkorja pri diabetikih, fetalni alkoholni sindrom, možgansko kap ali odpoved srca – če naštejemo le nekaj posledic. Že to, da človek enkrat samkrat pregloboko pogleda v kozarec oziroma se napije, je lahko dovolj, da pade v komo ali celo umre. Toda najresnejše posledice prekomernega pitja niso opisane v medicinskih učbenikih.

Največja nevarnost. Tudi če posameznik morda ne popije toliko, da bi bil pijan, so z nezmernim pitjem povezane duhovne nevarnosti. Biblija jasno pravi: »Gorje tistim, ki  vstajajo zgodaj zjutraj in iščejo opojno pijačo, ki posedajo do poznega večera, da jih vino razvname!« Zakaj? Izaija pojasni, kako nezmerno pitje negativno vpliva na duhovnost: »Za Jehovova dejanja se ne menijo in dela njegovih rok ne vidijo.« (Izaija 5:11, 12)

Božja Beseda nam svetuje, naj ne bomo »med tistimi, ki prekomerno pijejo vino«. (Pregovori 23:20) Poleg tega so starejše ženske posvarjene, naj ne »sužnjujejo mnogemu vinu«. (Titu 2:3) Zakaj ne? Ljudje počasi – največkrat neopazno – pričnejo uživati vedno večjo količino alkohola, in to vse pogosteje. Navsezadnje si lahko takšen človek začne govoriti: »Kdaj se zbudim, da ga spet poiščem!« (Pregovori 23:35, SSP) Posameznik, ki se vdaja pitju, prestopi nevarno mejo, ko prične »klin izbijati s klinom« – že zjutraj spije kozarček, da bi si opomogel od popivanja prejšnji večer.

Biblija opozarja, da bodo tisti, ki sodelujejo pri »prekomernem uživanju vina, divjih zabavah, tekmovanjih v pitju[,] [. . .] dajali odgovor tistemu, ki je pripravljen, da sodi žive in mrtve«. (1. Petrovo 4:3, 5) Glede kritičnih časov, v katerih živimo, pa je Jezus opozoril: »Pazite [. . .] nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta [Jehovov] dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luka 21:34, 35)

Kaj pa lahko tisti, ki niso zmerni pri pitju alkohola, storijo, da njihovo srce ne bi postalo »obteženo s [. . .] prekomernim pitjem«?

[Podčrtna opomba]

[Slike na straneh 4, 5]

Pretirano uživanje alkohola prinaša mnoge težave.