Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj se je Bog vojskoval proti Kanaancem?

Zakaj se je Bog vojskoval proti Kanaancem?

Zakaj se je Bog vojskoval proti Kanaancem?

»Popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD.« (5. MOJZESOVA 20:17, SLOVENSKI STANDARDNI PREVOD)

»Bodite [. . .] v miru z vsemi ljudmi.« (RIMLJANOM 12:18)

ALI si ti biblijski vrstici po vašem nasprotujeta? Mnogim je težko uskladiti Božjo zapoved, da je treba uničiti Kanaance, z biblijsko spodbudo, da je treba biti miroljuben. * (Izaija 2:4; 2. Korinčanom 13:11) Takšnim se ta napotka z moralnega vidika zdita protislovna.

Če bi glede tega imeli možnost govoriti z Bogom, kaj bi ga vprašali? Razmislite o petih običajnih vprašanjih in biblijskih odgovorih nanje.

1. Zakaj so bili Kanaanci izgnani? Za Kanaance bi lahko rekli, da so nezakonito prebivali v deželi, saj jim ta ni pripadala. Kako to? Kakih 400 let prej je Bog zvestemu Abrahamu obljubil, da bodo njegovi potomci dobili v last kanaansko deželo. (1. Mojzesova 15:18) Bog je to obljubo izpolnil, ko je poskrbel, da je izraelski narod, ki je izhajal iz Abrahama, zavzel to področje. Seveda bi lahko nekateri ugovarjali, češ da so Kanaanci že prebivali v deželi in so zato imeli pravico do nje. Vendar je Bog kot Vrhovni vladar vesolja tisti, ki ima izključno pravico določati, kje bo kdo živel. (Apostolska dela 17:26; 1. Korinčanom 10:26)

2. Zakaj Bog ni dovolil Kanaancem, da bi prebivali skupaj z Izraelci? »Naj ne prebivajo v tvoji deželi,« je Bog svaril glede Kanaancev, »da te ne bi navedli na greh proti meni. Če bi služil njihovim bogovom, bi ti to bilo v zanko.« (2. Mojzesova 23:33) Prerok Mojzes je kasneje Izraelu dejal: »Jehova, tvoj Bog, [bo] te narode pregnal izpred tebe zaradi njihove hudobnosti.« (5. Mojzesova 9:5) Kako hudobni pa so pravzaprav bili ti narodi?

V Kanaanu so se bohotili nemorala, pogansko čaščenje in žrtvovanje otrok. Biblijski zgodovinar Henry H. Halley je rekel, da so arheologi, ki so kopali na tistem področju, »našli mnogo vrčev z ostanki otrok, ki so jih žrtvovali Baalu [pomembnemu kanaanskemu bogu]«. Dodal je še: »Izkazalo se je, da je celotno področje pokopališče za novorojenčke. [. . .] Kanaanci so pri svojem čaščenju imeli verske obrede, pri katerih so se pred svojimi bogovi vdajali nemoralnim užitkom, nato pa tem istim bogovom žrtvovali svoje prvorojene otroke. Videti je, da je celotna kanaanska dežela postala nekakšna Sodoma in Gomora. [. . .] Arheologi, ki izkopavajo ruševine kanaanskih mest, se čudijo, da jih Bog ni uničil že prej.«

3. Ali niso takrat na zemlji živeli tudi drugi hudobni ljudje? Zakaj naj bi bili uničeni samo Kanaanci? Bog je ob mnogih priložnostih selektivno usmrtil grešnike. Ko je v Noetovih dneh zemlja postala »polna nasilja«, je Bog poslal potop, ki je pokončal vse, razen ene družine – Noetove družine. (1. Mojzesova 6:11; 2. Petrovo 2:5) Bog je uničil Sodomo in Gomoro, ko je greh tamkajšnjih prebivalcev postal »zelo velik«. (1. Mojzesova 18:20; 2. Petrovo 2:6) Poleg tega je razglasil obsodbo zoper asirsko prestolnico Ninive, »okrvavljeno mesto«, vendar je temu mestu kasneje prizanesel, ko so se njegovi prebivalci pokesali za svoje hudobno ravnanje. (Nahum 3:1; Jona 1:1, 2; 3:2, 5–10) Kar pa se tiče Kanaancev, jih je Bog uničil zato, da bi zaščitil izraelski narod, v katerem naj bi se čez čas pojavil Mesija. (Psalm 132:11, 12)

4. Ali ni to, da je Bog uničil Kanaance, v nasprotju z Njegovo ljubeznijo? To, da je Bog iztrebil Kanaance, je na prvi pogled morda videti nezdružljivo z njegovo ljubeznijo. (1. Janezovo 4:8) Vendar njegova ljubezen postane precej očitna, ko si stvari pogledamo pobliže.

Bog je že veliko prej vedel, da so Kanaanci na napačni poti. Kljub temu jih ni takoj odstranil, ampak je v svoji potrpežljivosti pustil preteči 400 let, dokler niso njihovi grehi »dosegli svoj vrhunec«. (1. Mojzesova 15:16)

Ko so Kanaanci s svojimi grehi prestopili vse meje, tako da ni bilo več nobenega upanja, da se bodo popravili, jih je Jehova uničil. Kljub temu ni kar po vrsti pokončal vseh Kanaancev. Zakaj? Ker niso bili vsi nepopravljivi grešniki. Tistim, ki so se bili pripravljeni spremeniti, kot so bili denimo Rahaba in Gibeonci, je bilo izkazano usmiljenje. (Jozue 9:3–11, 16–27; Hebrejcem 11:31)

5. Kako bi Bog ljubezni sploh lahko uničil katerega koli človeka? To vprašanje je razumljivo, saj misel, da se komu vzame življenje, ni prijetna. Vendar je Boga na to, da je tako drastično ukrepal zoper hudobne, pravzaprav navedla ljubezen. Naj ponazorimo: Ko se pri kom razvije gangrena, zdravniki pogosto nimajo druge izbire, kakor da mu oboleli ud amputirajo. Malokdo bi z užitkom opravil takšen poseg, toda dober zdravnik ve, da je druga možnost – to, da se okužba razširi – slabša. Ker mu ni vseeno, to neprijetno nalogo opravi v dobro svojega pacienta.

Podobno tudi Jehova ni z užitkom uničeval Kanaancev. Sam je rekel: »Nimam veselja nad krivičneževo smrtjo.« (Ezekiel 33:11SSP) Poleg tega je imel namen, da bi se v izraelskem narodu pojavil Mesija, tisti, ki bi omogočil rešitev vsem verujočim. (Janez 3:16) Tako Bog enostavno ni smel dovoliti, da bi se Izrael okužil z nagnusnimi navadami Kanaancev. Zato je ukazal, da je Kanaance treba iztrebiti oziroma pregnati iz dežele. Bog je s tem pokazal izjemno ljubezen – ljubezen, ki ga je spodbudila, da je opravil neprijetno nalogo v korist svojih zvestih častilcev.

Korist za nas

Ali je zapis o uničenju Kanaancev pomemben tudi za nas danes? Da, saj v Rimljanom 15:4 piše: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« Kako nam je to, kar se je zgodilo v Kanaanu, v pouk in kako nam to vliva upanje?

Iz teh pripovedi se veliko naučimo. Na primer, Bog je iz usmiljenja ohranil pri življenju Rahabo in Gibeonce, ko so se v veri obrnili nanj. To nas spomni, da lahko vsak, ki zares želi ugajati Bogu, to tudi stori, ne glede na svojo preteklost oziroma pretekle grehe. (Apostolska dela 17:30)

Poleg tega nam pripovedi o uničenju Kanaancev vlivajo upanje, saj lahko iz njih vidimo, kaj bo Bog storil v bližnji prihodnosti. Zagotavljajo nam, da ne bo dovolil, da bi zlo popolnoma prevladalo nad dobrim. Še več, Biblija potrjuje, da bo Bog kmalu ukrepal, in uničil vse hudobne ljudi, tiste, ki ga ljubijo, pa popeljal v pravičen novi svet. (2. Petrovo 2:9; Razodetje 21:3, 4) Takrat se bodo izpolnile naslednje tolažilne besede: »Opiraj svoje upanje na Jehova, hodi po njegovi poti, in on te bo povišal, da boš podedoval zemljo. Ko bodo hudobni iztrebljeni, boš to videl.« (Psalm 37:34)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 V tem članku se izraz »Kanaanci« nanaša na vse narode, za katere je Bog naročil Izraelu, naj jih izžene.

[Okvir na strani 14]

Ali Biblija opravičuje vojskovanje med ljudmi?

Ali Božja zapoved Izraelcem, naj uničijo Kanaance, opravičuje današnje vojne? Ne, in to vsaj iz treh razlogov:

Noben današnji narod na zemlji ne uživa posebne naklonjenosti pri Bogu. Ko so Izraelci zavrnili Jezusa kot Mesija, so izgubili prednost, da bi lahko predstavljali Boga v kateri koli uradni vlogi – tudi kot izvrševalci obsodb. (Matej 21:42, 43) Jehova je na Izraelce začel gledati enako kakor na druge narode. (3. Mojzesova 18:24–28) Od takrat naprej noben narod na zemlji ne more več upravičeno trditi, da ga pri vojskovanju podpira Bog.

Jehova nič več ne določa, v kateri deželi ali na geografskem področju naj bi njegovi častilci živeli. Njegovi služabniki so danes zbrani iz »vseh narodov [in] rodov« na zemlji. (Razodetje 7:9; Apostolska dela 10:34, 35)

Jezus je jasno nakazal, da njegovi sledilci ne bodo sodelovali v vojnah. Ko je svaril pred bližajočim se napadom na Jeruzalem, svojim učencem ni naročil, naj ostanejo v mestu in se bojujejo, temveč jim je rekel, naj zbežijo, kar so tudi storili. (Matej 24:15, 16) Tako pravi kristjani ne vzamejo v roke orožja, ampak popolnoma zaupajo v Božje kraljestvo, ki bo kmalu z zemlje odstranilo vso hudobijo. (Daniel 2:44; Janez 18:36)

[Slika na strani 15]

Rahabin zgled pokaže, da Bogu lahko ugaja vsak, ki si to zares želi.