Kakšna so nebesa?

NEKATERI menijo, da ni mogoče vedeti, kakšna so nebesa, ker ni še nikoli nihče prišel iz njih, da bi nam jih opisal. Morda pozabljajo, da je Jezus dejal: »Stopil sem iz nebes.« (Janez 6:38, Antonín Chráska) Poleg tega je nekaterim verskim voditeljem rekel: »Vi ste od tu spodaj, jaz pa od zgoraj.« (Janez 8:23) Kaj je Jezus povedal o nebesih?

Jezus je potrdil, da so nebesa kraj, kjer prebiva Jehova. Za Boga je nekoč uporabil besede »moj Oče, ki je v nebesih«. (Matej 12:50) V Svetem pismu je z »nebesi« lahko mišljeno tudi Zemljino ozračje oziroma nebo, na primer v izrazih, kot je »nebesa so rosila«. (Psalm 68:9, Slovenski standardni prevod[v NW 68:8]) Toda Jehovovo prebivališče ni v Zemljinem ozračju. V Bibliji piše: »Bog prebiva nad zemeljsko kroglo.« (Izaija 40:22)

Ali potem »Oče, ki je v nebesih« prebiva med zvezdami? Fizično vesolje je v Svetem pismu prav tako imenovano »nebesa«. Na primer, neki psalmist je napisal: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, nebesno prostranstvo pripoveduje o delu njegovih rok.« (Psalm 19:1)

Ne, Bogu Jehovu ni treba prebivati v fizičnem vesolju, ki ga je ustvaril, podobno kot mizarju ni treba živeti v omari, ki jo je naredil. Zato je kralj Salomon, ko je jeruzalemski tempelj posvetil Jehovu, rekel: »Toda ali bo Bog zares prebival na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil!« (1. kraljev 8:27) Če Jehova ne prebiva v fizičnih nebesih, kakšna so potem nebesa, v katerih prebiva?

Čeprav ljudje preučujejo fizična nebesa z zmogljivimi teleskopi in so nekateri že potovali v vesolje, še vedno velja to, kar pravi Biblija: »Boga ni še nikoli nihče videl.« (Janez 1:18) Jezus je pojasnil, zakaj, ko je rekel: »Bog je duh.« (Janez 4:24)

Duh je oblika življenja, ki je višja od človeka. Duh ni iz fizičnih elementov, kot sta meso in kri, ki ju lahko vidimo in zaznamo s človeškimi čutili. Ko je torej Jezus rekel, da je živel skupaj z Očetom v »nebesih«, je s tem hotel reči, da je živel kot bitje, veličastnejše od katere koli fizične oblike življenja. (Janez 17:5; Filipljanom 3:20, 21) To duhovno področje, kjer je Jezus prebival s svojim Očetom, Biblija imenuje »nebesa«. Kakšna so? Kaj se tam dogaja?

Kraj dejavnosti, ki razveseljujejo

Sveto pismo opisuje nebesa kot kraj, kjer se stalno kaj dogaja. Omenja stotine milijonov  zvestih duhovnih bitij, ki živijo tam. (Daniel 7:9, 10) Vsako od teh duhovnih bitij ima svojo osebnost. Kako to vemo? V vidnem stvarstvu nista niti dve živi bitji popolnoma enaki, zato smo lahko prepričani, da tudi v nebesih obstaja velika raznolikost. Prav neverjetno je, da vsa ta nebeška bitja enotno delajo skupaj in so tako občudovanja vredno nasprotje ljudem na zemlji, ki danes redko dobro sodelujejo med seboj.

Bodite pozorni, kako Biblija opisuje dejavnosti v nebesih. »Hvalite Jehova, njegovi angeli, silni v moči, ki izpolnjujete njegovo besedo, ki poslušate glas njegove besede! Hvalite Jehova, vse njegove vojske, njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo!« (Psalm 103:20, 21) Torej se v nebesih opravlja veliko dela. In lahko smo prepričani, da je to delo zadovoljujoče.

Angeli že od starodavnosti – že od časa pred ustvaritvijo zemlje – veselo služijo Bogu. Iz Svetega pisma izvemo, da so Božji sinovi takrat, ko je Jehova položil temelje zemlji, »skupaj veselo vriskal[i]« in »radostno vzklikali«. (Job 38:4, 7) Eden od Božjih nebeških sinov je imel celo prednost sodelovati z Bogom pri ustvaritvi vseh drugih reči. (Kološanom 1:15–17) Ob tem privlačnem opisu razveseljujočih dejavnosti v nebesih se vam v mislih morda porajajo vprašanja glede nebes in človeštva.

Ali je ljudem namenjeno, da gredo v nebesa?

Ker so angeli služili Bogu v nebesih že pred ustvaritvijo zemlje, prvi moški in ženska očitno nista bila ustvarjena z namenom, da bi poselila nebesa. Ne, Bog je temu prvemu človeškemu paru dejal: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo.« (1. Mojzesova 1:28; Apostolska dela 17:26) Adam je bil prvi predstavnik nove oblike življenja na zemlji in je bil zmožen spoznavati Boga ter mu zvesto služiti. Postal naj bi začetnik človeštva, katerega dom bi bila zemlja. »Nebesa, nebesa so Jehovova, zemljo pa je dal človeškim sinovom.« (Psalm 115:16)

Ljudje si običajno ne želijo umreti; smrt za ljudi ni naravna. Bog je Adamu omenil smrt le kot kazen za neposlušnost. Če bi Adam ubogal, ne bi nikoli umrl. (1. Mojzesova 2:17; Rimljanom 5:12)

Ne preseneča torej, da Bog Adamu ni prav nič omenjal tega, da naj bi ljudje šli v nebesa. Zemlja naj ne bi bila nekakšno preizkusno področje, kjer bi ljudje s svojim življenjem dokazovali, ali so primerni za nebesa. Človek je bil ustvarjen za večno življenje na zemlji, in ta Božji namen se bo še izpolnil. Sveto pismo obljublja, da bodo »pravični [. . .] podedovali zemljo in večno prebivali na njej«. (Psalm 37:29) Jasno je, da prvotni namen ni bil, da bi ljudje šli v nebesa. Zakaj je potem Jezus svojim apostolom obljubil nebeško življenje? Ali je s tem mislil, da bodo v nebesa šli vsi dobri ljudje?