NESPORAZUMI s taščo ali tastom so morda tema, o kateri humoristi radi zbijajo šale, toda v resničnem življenju ta zadeva ni prav nič smešna. »Moja tašča se je leta in leta vtikala v najin zakon,« pravi Reena, žena iz Indije. »Jezo sem pogosto stresla na moža, saj tega nisem mogla storiti njegovi mami. Videti je bilo, da mora nenehno izbirati med tem, ali naj bo dober mož ali dober sin.«

Zakaj se nekatere tašče ali tasti vmešavajo v življenje svojih poročenih otrok? Jana, ki smo jo omenili v uvodu, pove enega od možnih razlogov: »Morda jim je težko sprejeti to, da nekdo, ki je mlad in neizkušen, prevzame odgovornost, da bo skrbel za njihovega sina ali hčer.« Dilip, Reenin mož, razkrije še en razlog. »Starši, ki so se žrtvovali za svojega otroka in ga vzgajali, sedaj morda menijo, da so potisnjeni na stranski tir,« pravi. »Poleg tega jih lahko iskreno skrbi, da njihovemu sinu ali hčeri manjka modrosti, potrebne za uspešen zakon.«

Pošteno rečeno, včasih so zakončevi starši povabljeni, da se vmešajo. Razmislite denimo o tem, kar sta povedala Michael in Leanne, zakonca iz Avstralije. »Leanne izhaja iz tesno povezane družine, v kateri so se vsi o vsem odkrito pogovarjali,« pravi Michael. »Zato se je po najini poroki o odločitvah, ki bi jih morala sprejeti ona in jaz, posvetovala s svojim očetom. Njen oče je imel res veliko življenjskih izkušenj,  toda prizadelo me je, ker se je obračala nanj namesto name!«

Očitno lahko zadeve, povezane z zakončevimi starši, v zakon vnesejo stres. Ali je tako tudi v vašem primeru? Kako se razumete s starši svojega zakonca in kako se vaš zakonec razume z vašimi starši? Razmislite o dveh izzivih, ki se lahko pojavita, in o tem, kaj lahko storite.

Videti je, da je vaš zakonec preveč navezan na svoje starše. »Moja žena je menila, da bi se izneverila svojim staršem, če midva ne bi živela blizu njih,« pravi Luis, mož iz Španije. »Res pa je tudi to,« dodaja, »da so nas moji starši, ko se nama je rodil sin, obiskali skoraj vsak dan, kar je bilo stresno za mojo ženo. Zato je med nama prihajalo do številnih nesoglasij.«

Temeljna načela:

Biblija pri tem, ko opisuje zakonsko ureditev, pravi, da bo moški, ko se bo poročil, »zapustil očeta in mater ter se bo držal svoje žene, in bosta eno telo«. (1. Mojzesova 2:24) Biti »eno telo« ne pomeni le živeti skupaj. Pomeni tudi to, da mož in žena oblikujeta novo družino, in to takšno, ki ima prednost pred družinama, iz katerih izhajata. (1. Korinčanom 11:3) Seveda morata oba še vedno spoštovati svoje starše, in pogosto k temu spada to, da jim namenjata pozornost. (Efežanom 6:2) Kaj pa, če se zaradi tega, kako vaš zakonec izpolnjuje to odgovornost, počutite prezrte ali zapostavljene?

Kaj lahko storite:

Na zadeve glejte stvarno. Ali je vaš zakonec res preveč navezan na svoje starše ali pa gre preprosto za to, da vi nimate enakega odnosa s svojimi starši? Če velja slednje, kako lahko to, iz kakšne družine izhajate, vpliva na vaše gledišče? Ali je morda težava tudi v tem, da ste nekoliko ljubosumni? (Pregovori 14:30; 1. Korinčanom 13:4; Galačanom 5:26)

Da bi lahko odgovorili na takšna vprašanja, se morate iskreno preiskati. Res je pomembno, da to storite. Konec koncev, če so zadeve, povezane z zakončevimi starši, nenehno vir napetosti med vami in vašim zakoncem, potem imate v resnici zakonske težave, ne pa težave s taščo ali tastom.

Mnoge težave v zakonu se pojavijo, ker imata mož in žena različne poglede na stvari. Ali bi lahko poskusili zadevo videti iz zakončevega zornega kota? (Filipljanom 2:4; 4:5) Ravno to je storil Adrián, mož iz Mehike. »Moja žena je odraščala v družinskem okolju, ki je slabo vplivalo nanjo,« pravi, »zato sem se ogibal tesnega druženja s tastom in taščo. Nazadnje se z njima sploh nisem več družil, in to več let. Zaradi tega je v najinem zakonu prihajalo do trenj, saj je moja žena še vedno želela biti blizu svoji družini, še posebej mami.«

Adrián si je sčasoma pridobil uravnovešen pogled. »Čeprav se zavedam, da na mojo ženo čustveno negativno vpliva, če ima preveč stikov s svojimi starši, pa to, če teh stikov sploh ni, tudi prinaša težave,« pravi. »Po svojih najboljših močeh se trudim obnoviti in skrbeti za dober odnos s tastom in taščo.« *

Zakončevi starši se neprenehoma vtikajo v vaš zakon in vam dajejo nasvete, čeprav jih za to niste prosili. »Prvih sedem let po poroki sva živela pri moževi družini,« pravi Nadja, žena iz Kazahstana. »Vedno znova so letele pripombe glede tega, kako vzgajava otroke, pa tudi glede reči, kot sta moje kuhanje in  čiščenje. O tem sem govorila z možem in taščo, toda potem smo si bili samo še bolj v laseh!«

Temeljna načela:

Ko se poročite, niste več pod oblastjo svojih staršev, saj Biblija pravi, da »je vsakemu moškemu glava Kristus, ženski [pa] je glava moški«, namreč njen mož. (1. Korinčanom 11:3) Kljub temu, kot smo omenili prej, bi mož in žena morala spoštovati svoje starše. Pravzaprav v Pregovorih 23:22 piše: »Poslušaj svojega očeta, ki ti je dal življenje, in ne zaničuj svoje matere, ko se postara.« Kaj pa, če gredo vaši starši oziroma starši vašega zakonca predaleč in skušajo vsiliti svoje poglede?

Kaj lahko storite:

Vživite se v njihova čustva in skušajte ugotoviti, kaj je vzrok za to dozdevno vsiljevanje. »Včasih si starši samo želijo potrditev, da so še pomembni v življenju svojih otrok,« pravi v uvodu omenjeni Robert. Takšno vmešavanje je morda nenamerno in se lahko s tem verjetno spoprimete z upoštevanjem naslednjega biblijskega nasveta: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.« (Kološanom 3:13) Kaj pa, če vmešavanje zakončevih staršev postane tako resno, da je vzrok sporov med vami in vašim zakoncem?

Nekateri poročeni pari se naučijo določiti primerno mejo glede svojih staršev. To ne pomeni, da jim hladno postavite pravila. * Pogosto lahko to, kje so meje, jasno pokažete z dejanji, iz katerih se vidi, da vam je najpomembnejši vaš zakonec. Na primer, Masajuki, mož iz Japonske, pravi: »Tudi če starši izrazijo svoje mnenje, jim ne pritrdite kar takoj. Imejte v mislih, da gradite novo družino. Zato najprej vprašajte zakonca, kaj meni o nasvetu.«

Mnoge nesporazume z zakončevimi starši lahko ublažite s tem, da ugotovite, kakšni so njihovi motivi, in s tem, da ne dovolite, da bi ta nesoglasja povzročala napetost med vami in vašim zakoncem. Jana glede tega priznava: »Včasih so bili pogovori med menoj in možem o najinih starših pravi čustveni izbruhi, in bilo je očitno, da drug drugemu lahko prizadeneva veliko bolečino, če govoriva o napakah staršev. Navsezadnje pa sva se naučila, da z napakami staršev ni dobro dražiti drug drugega, temveč se je boljše lotiti reševanja dejanskih problemov. Tako sva se kot mož in žena veliko bolj zbližala.«