Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli?
Zakaj je Jezus rekel, da »nihče novega vina ne vliva v stare mehove«?
▪ V biblijskih časih je bilo v navadi, da so vino shranjevali v mehove, narejene iz živalskih kož. (Jozue 9:13) Za mehove so uporabili célo kožo domačih živali, na primer kozlička ali koze. Meh so izdelali tako, da so mrtvi živali odrezali glavo in noge. Truplo so odrli in pri tem pazili, da ne bi zarezali v trebuh. Kožo so nato ustrojili in zašili vse odprtine, razen tiste pri vratu ali nogi – ta ožji del je bil potem grlo meha. Odprtino so lahko zaprli z zamaškom ali zavezali z vrvico.
Sčasoma je koža otrdela in izgubila prožnost. Zato stari vinski mehovi niso bili primerni za shranjevanje novega vina, saj to še naprej vre. Zaradi takšnega vrenja bi otrdelo usnje starih vinskih mehov verjetno počilo. Novi mehovi pa so bili po drugi strani prožnejši in so lahko zdržali pritisk, ki je nastajal pri vrenju novega vina. Iz tega razloga je Jezus omenil dejstvo, ki je bilo v njegovih dneh ljudem splošno znano. Povedal je, kaj bi se zgodilo, če bi kdo vlil novo vino v stare mehove: »Novo vino [bi] mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bi bili uničeni. Zato je treba novo vino vliti v nove mehove.« (Luka 5:37, 38)
Kdo so bili »z bodali oboroženi možje«, omenjeni ob dogodku, ko so Rimljani aretirali Pavla?
▪ Glede na pripoved v Apostolskih delih je med nemiri v jeruzalemskem templju rimski tisočnik aretiral apostola Pavla, saj je bil prepričan, da je vodja uporniške skupine »štiri tisoč z bodali oboroženih mož«. (Apostolska dela 21:30–38) Kaj se ve o teh možeh?
Grška beseda za »z bodali oboroženi možje« izhaja iz latinske besede sicarii, ki pomeni »uporabniki sice« oziroma bodala. Jožef Flavij, zgodovinar iz prvega stoletja, piše, da so bili sikariji skupina fanatičnih judovskih domoljubov, ki so bili zagrizeni sovražniki Rima in so sodelovali pri organiziranih političnih umorih.
Jožef poroča, da so sikariji »podnevi, sredi mesta ubijali ljudi; največkrat so to storili ob praznikih, ko so se pomešali med množico in imeli pod svojimi ogrinjali skrita bodala, s katerimi so zabodli tiste, ki so bili njihovi sovražniki«. Ko se je žrtev mrtva zgrudila, so hlinili zgroženost nad umorom, tako da ne bi bili sumljivi. Jožef še dodaja, da so pozneje imeli poglavitno vlogo v judovskem uporu zoper Rimljane (leta 66–70 n. št.). Potemtakem bi rimski tisočnik prav rad stopil na prste domnevnemu voditelju takšne skupine.
[Slika na strani 15]
Star vinski meh
[Slika na strani 15]
Umetnikova upodobitev moža, oboroženega z bodalom