Kaj Bog dela?

»Zakaj, o Jehova, stojiš daleč stran? Zakaj se skrivaš, ko smo v stiski?« * (PSALM 10:1)

ŽE BEŽEN pogled v naslove novic pove, da živimo v času stiske. In ko tragedija prestopi domači prag – ko osebno izkusimo posledice kriminala, hude nesreče ali smrti ljubljene osebe – se morda vprašamo: Ali Bog to vidi? Ali mu je vseeno? Ali sploh obstaja?

Toda ali ste pomislili na možnost, da to, kar pričakujemo od Boga, temelji na napačnih domnevah? Naj ponazorimo: Zamislite si majhnega otroka, ki je vznemirjen, ker je oče odšel v službo. Pogreša ga in hoče, da se vrne domov. Počuti se zapuščenega. Čez dan nenehno sprašuje »Kje je očka?«.

Takoj lahko opazimo, kaj je narobe v otrokovem razmišljanju. Njegov oče pravzaprav ravno ta trenutek dela, da bi poskrbel za potrebe družine. Ali se v svojem razmišljanju podobno motimo, ko vpijemo »Kje je Bog«?

Na primer, nekateri morda želijo, da bi bil Bog izvrševalec obsodb, čigar glavna naloga bi bila, da nemudoma kaznuje tistega, ki naredi kaj narobe. Za druge pa Bog ni kaj dosti več kot nebeški božiček, ki prinese darilo – službo, zakonca ali celo dobitek na loteriji.

V obeh teh pogledih se skriva domneva, da je Bog, če takoj ne poskrbi za pravico oziroma če ne ugodi temu, za kar ga prosimo, neobčutljiv za naše trpljenje in slep za naše potrebe. Vendar je to daleč od resnice! Dejstvo je, da Bog Jehova ravno ta trenutek dela, da bi poskrbel za potrebe celotne človeške družine, a ne tako, kakor mnogi pričakujejo.

Kaj potem Bog dela? Da bi odgovorili na to vprašanje, se moramo ozreti nazaj na začetek človeške zgodovine, ko se je odnos med človeštvom in Bogom hudo poškodoval – toda ne nepopravljivo.

Pogubne posledice greha

Predstavljajte si hišo, ki je že mnoga leta v razsulu. Streha se je udrla, vrata so se snela s tečajev, na zunanjosti pa so vidni sledovi vandalizma. Nekoč je bila ta hiša v dobrem stanju, a sedaj ni tako. Hiša je tako zelo poškodovana, da obnova ne bo lahek zalogaj; popraviti se je ne bo dalo kar čez noč.

 Razmislite zdaj o škodi, ki jo je človeštvo utrpelo pred kakimi 6000 leti, ko je nevidno duhovno bitje, Satan, napeljalo Adama in Evo, da sta se uprla Bogu. Pred tem dogodkom je prvi človeški par užival popolno zdravje in obetalo se mu je večno življenje skupaj s prihodnjimi generacijami svojih potomcev. (1. Mojzesova 1:28) Toda ko sta Adam in Eva grešila, je bilo tako, kakor če bi z vandalskim dejanjem poškodovala človeško družino, ki je bila še v povojih.

Ne podcenjujte pogubnih posledic tega upora. Biblija pravi: »Po enem človeku [Adamu] je na svet prišel greh in po grehu smrt.« (Rimljanom 5:12) Greh je prinesel smrt in poškodoval naš odnos s Stvarnikom. Poleg tega na nas negativno vpliva v fizičnem, duševnem in čustvenem pogledu. Zato bi naše stanje lahko primerjali s stanjem razpadajoče hiše. Pravični Job je stvarno opisal naše okoliščine, ko je dejal, da je človek »kratkih dni in dosita ima nadlog«. (Job 14:1, Antonín Chráska)

Toda ali je Bog človeštvo zapustil, potem ko sta Adam in Eva grešila? Nikakor ne! Naš nebeški Oče pravzaprav vse od takrat pa do danes dela v prid človeške družine. Da bi bolje razumeli, kaj počne za nas, razmislimo o treh korakih, ki so potrebni, da se obnovi hiša, in o tem, kako se vsak od njih nanaša na to, kar je Bog že storil za obnovo človeštva.

1. Potem ko lastnik pregleda poškodovano hišo, se mora odločiti, ali jo bo obnovil ali porušil.

Bog Jehova je takoj po uporu v Edenu objavil svoj namen, da bo obnovil človeštvo. Nevidnemu duhovnemu bitju, ki je ta upor zanetilo, je dejal: »Povzročil bom sovraštvo med teboj in ženo ter med tvojim semenom in njenim semenom. To ti bo zdrobilo glavo, ti pa ga boš ranila v peto.« (1. Mojzesova 3:15)

Jehova je s temi besedami obljubil, da bo uničil pobudnika upora v Edenu. (Rimljanom 16:20; Razodetje 12:9) Poleg tega je napovedal, da se bo v prihodnosti pojavilo »seme«, ki bo človeštvo odkupilo od greha. * (1. Janezovo 3:8) Ti obljubi odkrivata zelo pomembno resnico: Bog namerava svoje stvarstvo obnoviti, ne pa uničiti. Vendar je za obnovo človeštva potreben čas.

2. Arhitekt pripravi načrte, iz katerih se jasno vidi, kakšen bo rezultat obnove.

Bog Jehova je Izraelcem dal zakonik in zasnoval tempelj, v katerem naj bi ga častili. V Bibliji  piše: »Vse to je [. . .] senca prihodnjih stvari.« (Kološanom 2:17) Zakonik in tempelj sta podobno kot načrt predstavljala nekaj večjega.

Na primer, Izraelci so za odpuščanje grehov darovali živalske žrtve. (3. Mojzesova 17:11) Ta običaj je predpodabljal večjo žrtev, ki je bila darovana stoletja pozneje in je z njo bila človeštvu priskrbljena ustrezna odkupnina. * Sama zasnova shodnega šotora in templja, v katerih so Izraelci častili Boga, je predstavljala dejanja bodočega Mesija – od njegove žrtvene smrti pa do vnebohoda. (Glej  stran 7.)

3. Določi se izvajalec gradbenih del, ki bo obnovo izvedel po načrtih.

Jezus je bil obljubljeni Mesija, ki je po vzorcu darovanja žrtev v Izraelu dal svoje življenje kot odkupnino za človeštvo. In res, Janez Krstnik je za Jezusa rekel, da je »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta«. (Janez 1:29) Jezus je voljno sprejel to vlogo. Dejal je: »Iz nebes nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Janez 6:38)

Božja volja glede Jezusa ni bila le to, da »dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge«, temveč tudi to, da s svojimi sledilci sklene zavezo za Kraljestvo. (Matej 20:28; Luka 22:29, 30) To Kraljestvo je sredstvo, po katerem bo Bog uresničil svoj namen s človeštvom. Sporočilo o Božjem kraljestvu se imenuje »dobra novica«, ker pojasnjuje, da je Bog ustanovil vlado v nebesih, da bi prevzel urejanje zadev na zemlji. (Matej 24:14; Daniel 2:44) *

Obnova se nadaljuje

Jezus je svojim sledilcem, preden je šel v nebesa, zapovedal: »Pridobivajte [mi] učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha [. . .]. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Matej 28:19, 20)

Obnova človeštva naj se torej ne bi končala z Jezusovo smrtjo. Nadaljevala naj bi se vse do »sklenitve stvarnosti« – časa, ko bo Božje kraljestvo začelo prevzemati nadzor nad zemljo. In v tem času živimo zdaj! To vemo, ker se sedaj izpolnjuje znamenje, ki ga je Jezus napovedal glede »sklenitve stvarnosti«. * (Matej 24:3–14; Luka 21:7–11; 2. Timoteju 3:1–5)

Danes Jehovove priče v 236 deželah ubogajo Jezusovo zapoved, da naj oznanjujejo dobro novico o Božjem kraljestvu. Pravzaprav je revija, ki jo pravkar berete, namenjena temu, da bi izvedeli več o Božjem kraljestvu in o tem, kar bo doseglo. Na 2. strani vsake številke Stražnega stolpa lahko najdete naslednje besede: »Ta revija [. . .] ljudi tolaži z dobro novico, da bo Božje kraljestvo, resnična vlada v nebesih, z zemlje kmalu izbrisalo vso hudobijo in naš planet spremenilo v raj. Poleg tega krepi vero v Jezusa Kristusa, ki je umrl, da bi lahko ljudje večno živeli, sedaj pa vlada kot kralj Božjega kraljestva.«

Res je, da danes morda še vedno poslušate novice o terorističnih napadih ali naravnih katastrofah oziroma mogoče sami doživljate kakšno tragedijo. Toda s preučevanjem Svetega pisma se boste prepričali, da Bog ni zapustil človeštva. Ravno nasprotno, »[Bog] ni daleč nikomur izmed nas«. (Apostolska dela 17:27) In njegova obljuba, da bo obnovil to, kar sta naša prastarša izgubila, se bo izpolnila. (Izaija 55:11)

[Podčrtne opombe]

 [Tabela/slike na strani 7]

 (Lega besedila – glej publikacijo)

»Kopija resničnega« — Kaj je predstavljal shodni šotor

OLTAR

Pripravljenost Boga, da sprejme Jezusovo žrtev. (HEBREJCEM 13:10–12)

VELIKI DUHOVNIK

Jezus. (HEBREJCEM 9:11)

1 Na dan poravnave je veliki duhovnik daroval žrtev za grehe ljudstva. (3. MOJZESOVA 16:15, 29–31)

1 Jezus je 14. nisana 33 n. št. za nas žrtvoval svoje življenje. (HEBREJCEM 10:5–10; 1. JANEZOVO 2:1, 2)

SVETO

Življenje Jezusa od takrat, ko je bil z duhom rojen. (MATEJ 3:16, 17; RIMLJANOM 8:14–17; HEBREJCEM 5:4–6)

ZAVESA

Jezusovo fizično telo – pregrada, ki je ločevala zemeljsko življenje od nebeškega. (1. KORINČANOM 15:44, 50; HEBREJCEM 6:19, 20; 10:19, 20)

2 Veliki duhovnik je šel za zaveso, ki je ločevala Sveto od Najsvetejšega.

2 Jezus je po svojem vstajenju šel »za zaveso«, ko se je dvignil v nebesa, da se »pokaže pred Božjim obličjem za nas«. (HEBREJCEM 9:24–28)

NAJSVETEJŠE

Nebesa. (HEBREJCEM 9:24)

3 Veliki duhovnik je v Najsvetejšem z nekaj žrtvine krvi poškropil pred Skrinjo zaveze. (3. MOJZESOVA 16:12–14)

3 Jezus je predstavil vrednost svoje prelite krvi in tako priskrbel ustrezno poravnavo za naše grehe. (HEBREJCEM 9:12, 24; 1. PETROVO 3:21, 22)