Zbližajte se z Bogom

Ko človek »strtega in skrušenega srca« prosi odpuščanja

2. SAMUELOVA 12:1–14

VSI mi velikokrat grešimo. Ne glede na to, kako zelo nam je žal, se morda sprašujemo: Ali Bog usliši moje iskrene molitve, s katerimi pokažem kesanje? Ali mi bo odpustil? Iz Biblije spoznamo tolažilno resnico: čeprav Jehova nikoli ne opravičuje greha, je skesanemu grešniku pripravljen odpustiti. Ta resnica lepo pride do izraza v primeru Davida, kralja v starem Izraelu, kakor je to opisano v 12. poglavju 2. Samuelove knjige.

V mislih si naslikajte naslednje dogodke. David je storil več hudih grehov. Prešuštvoval je z Batšebo, in ko so vsi poskusi, da bi svoj greh prikril, padli v vodo, je poskrbel, da so njenega moža ubili. David je potem molčal o svojih grehih in se več mesecev delal nedolžnega. Jehova pa ga je opazoval. Videl je njegove grehe. Vendar je videl tudi, da njegovo srce ni nedovzetno za kesanje. (Pregovori 17:3) Kaj bo Jehova storil?

Jehova pošlje k Davidu preroka Natana. (Vrstica 1) Natan po vodstvu svetega duha taktno pristopi h kralju, saj ve, da mora skrbno izbrati svoje besede. Kako bi lahko odgrnil to tančico samoprevare in Davidu prikazal, kako hudo je grešil?

Natan Davidu prepreči, da bi se začel opravičevati, tako da mu pove zgodbo, ki bo nekdanjemu pastirju gotovo segla do srca. Zgodba govori o dveh možeh, eden je bil bogat, drugi reven. Bogati je imel »veliko ovc in goved«, revni pa ni imel drugega razen »ene majhne ovčice«. Bogataš je dobil obisk, zato je želel pripraviti obrok. Namesto da bi vzel eno od svojih ovc, je revežu vzel edino ovčico. Očitno David misli, da je zgodba resnična, zato ogorčeno izjavi: »Človek, ki je to storil, si zasluži smrt!« Zakaj? »Ker [. . .] ni imel sočutja,« pojasni David. * (Vrstice 2–6)

Natan s to priliko doseže svoj namen. David pravzaprav obtoži samega sebe. Sedaj mu Natan naravnost pove: »Ti si ta človek!« (Vrstica 7) Iz Natanovih nadaljnjih besed, izrečenih v imenu Boga, se jasno vidi, da je David s svojim ravnanjem prizadel Jehova osebno. S tem da je kršil Božje zakone, je pokazal, da ne spoštuje Zakonodajalca. »Zaničeval [si me],« reče Bog. (Vrstica 10) Davida ta ostra graja zbode v srce, zato prizna: »Grešil sem proti Jehovu.« Natan Davidu zagotovi, da mu je Jehova odpustil, vendar bo moral nositi posledice svojih dejanj. (Vrstici 13, 14)

David je potem, ko je njegov greh prišel na dan, napisal to, kar je sedaj 51. psalm. V njem je izlil svoje srce in odkril, kako zelo se kesa. S svojimi grehi je pokazal, da je zaničeval Jehova. Toda ko je skesani kralj okusil veličino Božjega odpuščanja, je lahko Jehovu dejal: »Strtega in skrušenega srca, o Bog, ne zaničuješ.« (Psalm 51:17) Skorajda ni besed, ki bi lahko skesanega grešnika, ki Jehova prosi usmiljenja, bolj potolažile.

[Podčrtna opomba]