Kako pomagati bolnemu prijatelju

ALI se vam je že kdaj zgodilo, da nikakor niste našli pravih besed, ko ste se pogovarjali s prijateljem, ki ima hudo bolezen? Ne skrbite, ta izziv ni nepremagljiv. Kako se lahko z njim spoprimete? Pri tem ni vnaprej določenih pravil. Morda so prisotne kulturne razlike. Poleg tega se utegnejo ljudje precej razlikovati po osebnosti. Zato se tisto, kar lahko nekemu bolniku pomaga, da se počuti boljše, pri drugem morda ne obnese. Pa tudi okoliščine in občutki se lahko od dneva do dneva bistveno spremenijo.

Potemtakem je najpomembnejše, da se skušate postaviti v posameznikovo kožo ter da skušate ugotoviti, kaj si on ali ona v resnici želi in kaj potrebuje od vas. Kako lahko to naredite? V nadaljevanju je nekaj predlogov, ki temeljijo na biblijskih načelih.

Bodite dober poslušalec

BIBLIJSKI NAČELI:

»Vsak človek [mora biti] hiter za poslušanje, počasen za govorjenje.« (JAKOB 1:19)

»Je čas [. . .] molčanja in čas govorjenja.« (PRIDIGAR 3:1, 7)

▪ Ko boste obiskali bolnega prijatelja, ga pozorno in sočutno poslušajte. Ne hitite z dajanjem nasvetov in ne mislite, da morate vedno priti na dan s kakšno rešitvijo. V naglici bi lahko nenamerno rekli kaj, s čimer bi ga prizadeli. Ni nujno, da vaš bolni prijatelj išče odgovore, temveč nekoga, kateri mu bo prisluhnil z odprtim srcem in umom.

Pustite prijatelju, naj pove, kar mu leži na duši. Ne skačite mu v besedo in ne zmanjšujte resnosti njegovega položaja z oguljenimi frazami. »Imel sem glivični meningitis, zaradi česar  sem izgubil vid,« pravi Emílio. * »Včasih sem res čisto na tleh, in prijatelji me skušajo potolažiti z besedami: ‚Nisi edini, ki ima težave. Z nekaterimi je še veliko slabše.‘ Vendar se ne zavedajo, da mi s takšnim posploševanjem prav nič ne pomagajo. Ravno nasprotno, to zelo negativno vpliva name in me spravlja v obup.«

Pustite prijatelju, da izlije svoje srce, ne da bi se moral pri tem bati kritike. Če vam pove, da ga je strah, je boljše, da pritrdite njegovim občutkom, kot pa da mu preprosto rečete, da se nima česa bati. »Ko sem zaradi svojega stanja zaskrbljena in planem v jok, to še ne pomeni, da ne zaupam več Bogu,« pravi Eliana, ki se bojuje z rakom. Potrudite se videti svojega prijatelja takšnega, kakršen je, ne pa takšnega, kot želite, da bi bil. Imejte v mislih, da je sedaj morda občutljiv in da ni tak kot ponavadi. Bodite potrpežljivi. Poslušajte – tudi če to pomeni, da morate vedno znova poslušati ene in iste stvari. (1. kraljev 19:9, 10, 13, 14) Morda čuti potrebo, da to, kar doživlja, deli z vami.

Bodite sočutni in obzirni

BIBLIJSKI NAČELI:

»Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jokajo.« (RIMLJANOM 12:15)

»Vse [. . .], kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (MATEJ 7:12)

▪ Postavite se v prijateljevo kožo. Če se pripravlja na operacijo, če je na zdravljenju ali če čaka na rezultate preiskav, je morda napet in nagnjen k preobčutljivosti. Skušajte to prepoznati in se prilagoditi njegovim nihanjem razpoloženja. Mogoče sedaj ni čas, da ga preveč sprašujete, še posebej glede osebnih reči ne.

»Pustite bolnikom, da o svoji bolezni spregovorijo, ko to želijo in kolikor to želijo,« pravi Ana Katalifós, klinična psihologinja. »Ko se jim zahoče klepetati, se z njimi pogovarjajte o kateri koli temi, ki si jo izberejo. Toda ko jim ni do pogovora, utegne biti dovolj že to, da tiho sedite, in že nežen dotik roke lahko dela čudeže. Morda pa je vse, kar potrebujejo, to, da se ob nekom razjočejo.«

Spoštujte prijateljevo zasebnost. Avtorica Rosanne Kalick, ki je dvakrat premagala raka, piše: »Ko skušate iz bolnikovih besed razbrati, kako bi mu lahko pomagali, imejte v mislih, da je to, kar vam pove, morda zaupno. Informacij, ki vam jih pove, ne razkrivajte nikomur, razen če vas on ali njegova družina prosi, da z njimi seznanite druge. Vprašajte bolnika, kaj želi, da bi drugi izvedeli.« Edson, ki je preživel raka, pravi: »Neki prijatelj je razširil govorico, da imam raka in da ne bom več dolgo živel. Veste, pred kratkim sem imel kirurški poseg. Vedel sem, da imam raka, vendar sem čakal, kaj bo pokazala biopsija. Izkazalo se je, da nimam metastaz. Toda škoda je že bila storjena. Mojo ženo so močno prizadele nepremišljene izjave in vprašanja drugih.«

Če se vaš prijatelj odloča glede različnih možnosti zdravljenja, se uprite skušnjavi, da bi mu hitro povedali, kaj bi vi naredili na njegovem mestu. Pisateljica Lori Hope, ki je uspešno premagala raka, pravi: »Preden tistemu, ki ima oziroma je premagal raka, pošljete kak članek ali kakršno koli novico, se je najboljše vprašati, ali si jih sploh želi. Sicer lahko vaša dobronamerna gesta prijatelja prizadene, in tega morda ne boste nikoli izvedeli.« Vsi ne želijo, da se jih zasuje s kopico informacij o različnih vrstah zdravljenja.

Tudi če je oboleli vaš tesni prijatelj, se pri njem ne zadržujte predolgo. Vaša navzočnost je sicer zelo pomembna, vendar vašemu prijatelju morda ni do družbe. Lahko da je utrujen in nima moči, da bi se dolgo pogovarjal z vami ali celo da bi vas poslušal. Po drugi strani pa mu ne dajajte občutka, da se vam mudi oditi. Vaš prijatelj si zasluži, da mu pokažete, kako radi ga imate.

K obzirnosti spadata uravnovešenost in dobra presoja. Na primer, preden bolnemu  prijatelju pripravite obrok ali mu prinesete rože, bi se lahko pozanimali, ali ima kakšne alergije. Če ste bolni, denimo da ste prehlajeni, bi bilo ljubeče, da se najprej pozdravite in ga šele nato obiščete.

Bodite spodbudni

BIBLIJSKI NAČELI:

»Jezik modrih [. . .] je zdravilo.« (PREGOVORI 12:18)

»Naj bo vaša beseda vedno prijetna, začinjena s soljo.« (KOLOŠANOM 4:6)

▪ Če na svojega bolnega prijatelja gledate pozitivno, bo to verjetno razvidno iz vaših besed in dejanj. Še vedno ga imejte za takšnega, kakršen je bil pred boleznijo, torej kot človeka z lastnostmi, zaradi katerih ste se pravzaprav zbližali z njim. Osredotočite se nanj, ne na bolezen. Če se z njim pogovarjate kot z nemočno žrtvijo, bo morda tudi sam pričel tako gledati nase. Roberta, ki ima redko gensko bolezen kosti, pravi: »Sprejemajte me kot normalno osebo. Sem telesno omejena, a hkrati sem tudi človek z lastnimi pogledi in željami. Ne glejte me s pomilovanjem. Ne govorite z menoj, kot da nisem pri pameti.«

Zapomnite si, da ni pomembno samo to, kaj rečete, temveč tudi, kako to poveste. Pozorni morate biti celo na ton svojega glasu. Ernesta je malo zatem, ko so mu diagnosticirali raka, iz tujine po telefonu poklical prijatelj in mu dejal: »Ne morem verjeti, ti da imaš raka!« Ernesto se spominja: »Ob tem, kako je prijatelj poudaril besedi ‚ti‘ in ‚rak‘, me je kar zmrazilo.«

Avtorica Lori Hope navede še en zgled: »Vprašanje ‚Kako si kaj?‘ lahko bolnik razume zelo različno. Odvisno od tona glasu tistega, ki vprašuje, njegove govorice telesa, odnosa z bolnikom, stopnje zaupnosti med njima in seveda od tega, kdaj je vprašanje izrečeno, lahko te besede nežno pomirijo, zbodejo ali pa prebudijo skrite strahove.«

Bolni prijatelj si verjetno želi, da bi se zanj lepo skrbelo, da bi se ga razumelo in spoštovalo. Zato mu zagotovite, da vam veliko pomeni in da se lahko zanese na vašo pomoč. Rosemary, ki je imela možganski tumor, je rekla: »Najbolj me je spodbudilo, ko so mi prijatelji dejali, da me imajo radi in da mi bodo stali ob strani, pa naj se zgodi kar koli.« (Pregovori 15:23; 25:11)

Bodite pripravljeni pomagati

BIBLIJSKO NAČELO:

»Ne ljubimo v besedi, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici.« (1. JANEZOVO 3:18)

▪ Potrebe vašega prijatelja se bodo potem, ko je postavljena diagnoza in med samim zdravljenjem, spreminjale. Ves ta čas bo morda potreboval pomoč. Ne recite mu samo »Če potrebuješ kaj, me pokliči«, ampak skušajte biti določni. Prijatelju pomagajte pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so priprava obrokov, čiščenje, pranje, likanje, hoja po opravkih, nakupovanje in to, da ga peljete k zdravniku oziroma v bolnišnico in nazaj. To je le nekaj praktičnih možnosti, ko lahko pokažete, da se zanimate zanj. Bodite zanesljivi in točni. Držite svojo besedo in naredite to, kar obljubite. (Matej 5:37)

»Kar koli naredimo, velikega ali malega, kar bolniku pomaga premostiti prepad, ki ga ločuje od zdravih ljudi, je koristno,« pravi avtorica Rosanne Kalick. Sílvia, ki je dvakrat premagala raka, soglaša s tem. »To, da so me vsak dan na obsevanje v neko drugo mesto vozili različni prijatelji, je bilo tako pomirjujoče in tolažilno! Spotoma smo se pogovarjali o raznih temah in po terapiji smo se vedno ustavili še v kavarni. To mi je pomagalo, da sem se znova počutila normalno.«

Toda ne bodite preveč prepričani, da točno veste, kaj vaš prijatelj potrebuje. »Sprašujte, sprašujte, sprašujte,« predlaga Kalickova. Dodaja še: »V svoji želji, da bi pomagali, ne pretiravajte.  S tem lahko dosežete ravno nasprotno. Če me prepuščate brezdelju, lahko iz tega razumem, da nisem za nobeno rabo. Čutiti moram, da sem koristna. Potrebujem zagotovilo, da nisem žrtev. Pomagajte mi, da storim, kar lahko.«

Verjetno mora vaš prijatelj čutiti, da je še vedno zmožen določenih opravil. Adilson, ki ima aids, pravi: »Ko si bolan, ne želiš biti potisnjen ob stran, kot da nisi za nobeno rabo oziroma da si popolnoma nesposoben. Želiš biti v pomoč, tudi če to pomeni, da storiš nekaj čisto malega. Tako lep občutek je, ko vidiš, da si še vedno zmožen nečesa! To ti da zagon za življenje. Všeč mi je, ko mi drugi pustijo, da se glede česa sam odločim, in potem spoštujejo moje odločitve. Biti bolan še ne pomeni, da ne moremo opravljati svoje vloge očeta, matere ali katere koli druge.«

Ostanite mu blizu

BIBLIJSKO NAČELO:

»Pravi prijatelj ljubi ves čas in brat se izkaže v stiski.« (PREGOVORI 17:17)

▪ Če svojega prijatelja ne morete obiskati zaradi razdalje ali kakih drugih okoliščin, lahko z njim poklepetate po telefonu, mu napišete kakšno sporočilce ali pa mu pošljete elektronsko pošto. O čem lahko pišete? Alan D. Wolfelt, svetovalec, ki ljudem pomaga spoprijemati se z žalostjo, predlaga: »Omenite nekatere vesele trenutke, ki sta jih doživela skupaj. Obljubite, da [. . .] boste kmalu znova pisali, in nato držite besedo.«

Naj vas nič ne zadržuje, da ne bi spodbujali bolnega prijatelja, ker bi vas bilo strah, da bi rekli kaj narobe ali storili kakšno napako. Pogosto največ šteje to, da ste ob njem. Lori Hope v svoji knjigi piše: »Vsak od nas reče ali naredi kaj, kar se lahko narobe razume, ali pa utegne koga nenamerno prizadeti. Vendar to ni problem. Problem namreč nastane takrat, ko se iz strahu, da boste naredili kaj narobe, umaknete od tistega, ki vas potrebuje.«

Prijatelj, ki je resno bolan, vas morda sedaj potrebuje bolj kot kdaj prej. Izkažite se za »pravega prijatelja«. Vaš trud, da bi pomagali tistemu, ki ga imate radi, morda ne bo odstranil njegove bolečine, vseeno pa bo lahko prispeval k temu, da bo svoje težke okoliščine lažje prenašal.

[Podčrtna opomba]