Zakaj ljudje delajo slabe stvari?

MALOKDO bo oporekal naslednjemu dejstvu: Vsi smo nepopolni, zato delamo napake in stvari, ki jih kasneje obžalujemo. Vendar ali je to vzrok za mnoge slabe stvari, večje ali manjše, ki jih skoraj vsak dan vidimo oziroma o njih slišimo, bodisi osebno ali po medijih?

Ljudje se, čeprav so nepopolni, na splošno strinjajo, da glede morale obstajajo določene meje, ki jih nikoli ne bi smeli prestopiti, in da se ljudje lahko vzdržijo hudobnih dejanj. Večina bi tudi takoj soglašala, da je razlika med nenamerno lažjo in obrekovanjem, med nesrečo in vnaprej načrtovanim umorom. Toda šokantna dejanja pogosto zagrešijo na videz povsem običajni ljudje iz soseske. Zakaj? Zakaj ljudje delajo slabe stvari?

 Na to odgovarja Sveto pismo. Ta knjiga zelo jasno razkriva, zakaj ljudje počnejo stvari, za katere vedo, da so slabe. Razmislite o tem, kar piše v njej.

▪ »Zatiranje lahko modrega navede na nespametno ravnanje.« (PRIDIGAR 7:7)

Biblija priznava, da ljudje včasih zaradi spleta okoliščin naredijo kaj, česar sicer ne bi storili. Nekateri morda celo zagrešijo kriminalna dejanja, ker so prepričani, da je to rešitev za težave, ki jih doživljajo. »Terorista k njegovemu ravnanju velikokrat navede resnično razočaranje nad političnimi, socialnimi in ekonomskimi silami, za katere se zdi, da so nedovzetne za spremembe,« piše v knjigi Urban Terrorism.

▪ »Korenina vsega zla je [...] pohlep po denarju.« (1. TIMOTEJU 6:10, SLOVENSKI STANDARDNI PREVOD)

Po mnenju nekaterih so celo dobri ljudje pripravljeni prekršiti pravila glede spodobnosti in morale, če jim le kdo ponudi dovolj denarja. Zdi se, da se nekateri posamezniki, ki so v normalnih okoliščinah videti ljubeznivi in prijazni, povsem spremenijo, ko gre za denar – postanejo brezčutni in sovražni. Pomislite na mnoga kriminalna dejanja, ki izvirajo iz pohlepa, denimo izsiljevanje, oderuštvo, goljufanje, ugrabitev in celo umor.

▪ »Ker se obsodba hudega dejanja ne izvrši hitro, postane srce človeških sinov odločeno delati húdo.« (PRIDIGAR 8:11)

Ta svetopisemska vrstica poudarja človekovo nagnjenje k mišljenju, da si lahko več privošči, če ga tisti, ki imajo oblast, ne gledajo. Tako na primer nekateri drvijo po avtocesti, goljufajo pri izpitih, poneverjajo javna sredstva ali počnejo še kaj hujšega. Kadar oblast zakonov ne uveljavlja dosledno oziroma ljudi ni strah, da jih bodo zasačili, se lahko celo tisti, ki so običajno poslušni zakonom, opogumijo in naredijo kaj, česar sicer ne bi. V reviji Arguments and Facts piše: »Ko navadni državljani vidijo, s kakšno lahkoto se kriminalci ognejo kazni, jih to, kot je videti, opogumi, da storijo najbolj okrutne zločine.«

▪ »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh.« (JAKOB 1:14, 15)

Vsi ljudje smo nagnjeni k napačnemu razmišljanju. Vsak dan smo bombardirani z nešteto rečmi, zaradi katerih se lahko znajdemo v skušnjavi, da bi delali slabo. Neki biblijski pisec je kristjanom dejal: »Doslej se vas ni polastila še nobena skušnjava, ki ne bi bila običajna za ljudi.« (1. Korinčanom 10:13) Vendar pa je to, ali bo posameznik podlegel skušnjavi, odvisno od njegove odločitve – ali bo slabo misel takoj pregnal ali pa bo o njej razmišljal in dopustil, da ga povsem obvlada. Omenjena vrstica iz navdihnjenega Jakobovega  pisma nas opozarja, da bodo zagotovo sledila slaba dejanja, če bomo dovolili, da napačna želja v nas »postane rodovitna«.

▪ »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« (PREGOVORI 13:20)

Tisti, s katerimi se družimo, lahko zelo močno vplivajo na nas – dobro ali slabo. Velikokrat se zgodi, da ljudje zaradi pritiska vrstnikov oziroma, kot pravijo mnogi, zaradi tega, ker so zapadli v slabo družbo, storijo kaj, česar sprva niso nameravali, in posledice so lahko prav katastrofalne. V Svetem pismu se beseda »neumni« ne nanaša na tiste, ki nimajo razuma, temveč na ljudi, ki se ne zmenijo za modre nasvete iz Božje Besede. Ne glede na to, ali smo mlajši ali starejši, če svoje družbe ne bomo izbirali modro, po dobrih svetopisemskih smernicah, se nam bo »slabo pi[salo]«.

Te in še mnoge druge biblijske vrstice jasno pokažejo, zakaj nekateri na prvi pogled čisto običajni ljudje storijo slabe, celo strašne stvari. Gotovo je koristno, če razumemo, kaj ljudi žene k temu, da počnejo grozne reči, vendar se nam vseeno zastavlja vprašanje: Ali obstaja upanje, da se bodo stvari kdaj obrnile na boljše? Da, obstaja, saj Sveto pismo poleg tega, da pojasnjuje, zakaj ljudje delajo slabe stvari, tudi obljublja, da takšnih dejanj nekoč ne bo več. Kaj vse pa obljublja glede prihodnosti? Ali bo slabih stvari, ki se dogajajo po svetu, res konec? Na to bo odgovoril naslednji članek.