Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Kaj je mislil apostol Pavel z besedami, da na svojem telesu nosi znamenja, da je Jezusov suženj? (Galatom 6:17)

Pavlove besede so lahko bralcem prvega stoletja pomenile različne stvari. Na primer, nekdaj so z razbeljenim železom vžgali znamenje na kožo vojnih ujetnikov, plenilcev templjev in pobeglih sužnjev. V teh primerih je bilo to znamenje nekaj sramotnega.

Toda na znamenja niso vedno gledali tako negativno. Pri mnogih staroveških ljudstvih so bila v rabi kot prepoznavni znak določenega plemena ali verske pripadnosti. Tako so si denimo Sirci glede na Theological Dictionary of the New Testament »dali na zapestje ali vrat vžgati znamenje v znak posvečenosti bogu Hadadu in boginji Atargatidi. [. . .] Dionizovi častilci so imeli vžgano znamenje v obliki bršljanovega lista.«

Mnogi sodobni komentatorji domnevajo, da je Pavel govoril o brazgotinah, ki so mu ostale po fizičnem zlorabljanju, ki ga je doživljal kot krščanski misijonar. (2. Korinčanom 11:23–27) Morda pa je imel v mislih, da ga je za kristjana označeval njegov način življenja, ne pa kakšno dobesedno znamenje.

Ali so zavetna mesta v starem Izraelu postala zatočišča kriminalcev?

V staroveškem poganskem svetu so bili mnogi templji zatočišča ubežnikov ali kriminalcev. Isto vlogo so v srednjeveškem krščanskem svetu imeli samostani in cerkve. Toda nekdanja izraelska zavetna mesta so imela zakone, ki so preprečevali, da bi ta postala zatočišče kriminalcev.

V Mojzesovi postavi je bilo določeno, da so zavetna mesta ščitila samo človeka, ki je ubil koga nenamerno. (5. Mojzesova 19:4, 5) Ta je lahko pobegnil v najbližje zavetno mesto in bil tako na varnem pred žrtvinim najbližjim moškim sorodnikom, ki bi se drugače lahko maščeval za prelito kri. Pribežnik je o tem, kar se je zgodilo, seznanil mestne starešine, ti pa so ga odvedli pred sodno oblast v mesto, pristojno za področje, v katerem je prišlo do smrti. Tam so mu dali priložnost dokazati, da je nedolžen. Starešine so se pozanimali, v kakšnih odnosih sta si bila pribežnik in umrli, pri čemer so bili pozorni, ali je bilo med njima sovraštvo. (4. Mojzesova 35:20–24; 5. Mojzesova 19:6, 7; Jozue 20:4, 5)

Če je bil spoznan za nedolžnega, se je vrnil v zavetno mesto in moral ostati v njegovi neposredni bližini. Ta mesta niso bila zapori. Pribežnik je tam delal in bil koristen član družbe. Po smrti velikega duhovnika so se lahko vsi, ki so se zatekli v ta mesta, varno vrnili domov. (4. Mojzesova 35:6, 25–28)

[Zemljevid na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ZAVETNA MESTA

1 KEDEŠ

2 GOLAN

3 RAMOT GILEAD

4 SIHEM

5 BEZER

6 HEBRON

Jordan