Ali ste vedeli?

Kdo je prinesel darila malemu Jezusu?

▪ Glede na poročilo o Jezusovem rojstvu, zapisano v Matejevem evangeliju, so malemu Jezusu prinesli darila možje z »Vzhoda« po tem, ko so videli zvezdo novega kralja. V grškem besedilu tega evangelija so ti obiskovalci imenovani mágoi, to je magi. (Matej 2:1, pdč. op. v Slovenskem standardnem prevodu) Kaj vemo o njih?

Najstarejši zanesljiv vir informacij o magih je grški zgodovinar Herodot, ki je živel v 5. stoletju pr. n. št. Napisal je, da so bili magi iz perzijskega duhovniškega razreda, ki je bil posebej izveden v astrologiji, razlaganju sanj in izrekanju urokov. V Herodotovih dneh je bila perzijska religija zoroastrizem. Zato so magi, o katerih je govoril, najverjetneje bili zoroastrski svečeniki. The International Standard Bible Encyclopedia pravi, da je »izraz mágos v helenističnem svetu v širšem pomenu označeval tiste, ki so imeli nadnaravno znanje in sposobnosti, med njimi pa so bili tudi takšni, ki so se ukvarjali z magijo«.

Precej zgodnjih »krščanskih« komentatorjev, kot so bili Justin Mučenec, Origen in Tertulijan, je o magih, ki so obiskali Jezusa, govorilo kot o astrologih. Na primer, Tertulijan je v svojem spisu O malikovanju napisal: »Znano nam je, da obstaja tesna povezava med magijo in astrologijo. Potemtakem so Njega [Jezusa] prvi [. . .] obdarovali zvezdogledi.« V skladu s tem mnogi svetopisemski prevodi prevajajo besedo mágoi z »astrologi«.

Zakaj je Matej besede iz Zaharijeve knjige pripisal preroku Jeremiju?

▪ Odlomek, glede katerega se postavlja to vprašanje, je zapisan v Mateju 27:9, 10, v katerem je evangelist pisal o tem, kaj se je zgodilo z denarjem, ki ga je dobil Juda Iškariot za to, da je izdal Jezusa. Takole se glasi: »Tedaj se je izpolnilo to, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: ‚In vzeli so trideset srebrnikov, ceno za ocenjenega, [. . .] in jih dali za lončarjevo njivo.‘« Prerokbe o 30 srebrnikih ni izrekel Jeremija, temveč Zaharija. (Zaharija 11:12, 13)

Kaže, da v zbirki imenovani »Preroki«, ni bila vedno na prvem mestu Izaijeva knjiga, temveč je bila namesto nje včasih knjiga preroka Jeremija. (Matej 22:40) Ko je Matej govoril o »Jeremiju«, je torej mislil na del Svetih spisov, imenovan po prvi knjigi. V tem delu je bila tudi Zaharijeva knjiga.

Podobno je Jezus več biblijskih knjig skupaj, znanih kot Spisi, imenoval kar »Psalmi«. Ko je torej rekel, da se mora izpolniti vse, kar je bilo o njem napisanega »v Mojzesovi postavi, Prerokih in Psalmih«, je mislil na to, kar je bilo o njem prerokovanega v celotnih Hebrejskih spisih. (Luka 24:44)