Videnja o duhovnem svetu

NAJ še tako dolgo upirate svoj pogled v nebo, ne boste videli nobenega od duhovnih bitij. Naj še tako močno napenjate svoja ušesa, ne boste slišali njihovega glasu. Vendar ste lahko kljub temu prepričani, da takšna bitja obstajajo. So izjemno inteligentna in močna, vsako ima svoje ime in osebnost. Nekatera nam delajo dobro, druga pa nam skušajo škodovati. Vsa nas z zanimanjem opazujejo.

Tudi Bog sam je duh. (Janez 4:24) Ima edinstveno ime, po katerem se loči od mnogih lažnih bogov – ime mu je Jehova. (Psalm 83:18) Psalmist je napisal: »Jehova je velik in zelo velike hvale vreden. Strah vzbuja bolj od vseh drugih bogov. Vsi bogovi drugih ljudstev so namreč ničevi, Jehova pa je naredil nebo. Dostojanstvo in sijaj sta pred njim, v njegovem svetišču sta moč in lepota.« (Psalm 96:4–6)

Videnja o pravem Bogu

»Boga ni še nikoli nihče videl,« piše v Svetem pismu. (Janez 1:18) Njegov videz in sijaj sta za naš um tako nedoumljiva, kot so barve za nekoga, ki je od rojstva slep. Toda kakor dober učitelj učencem pojasnjuje zapletene stvari z izrazi in pojmi, ki so jim že znani, tako je Bog v svoji Besedi, Bibliji, opisal stvari, ki jih ne moremo videti, s stvarmi, ki jih lahko vidimo. Z videnji, ki jih je dal svojim zvestim prerokom starih dni, nam želi pomagati, da bi si predstavljali nebeške dvore in razumeli, kako smo povezani s tistimi, ki tam bivajo.

V videnju, ki ga je dobil prerok Ezekiel, je Jehovova slava denimo povezana z ognjem, sijem, safirjem in mavrico. Tudi apostol Janez je prejel videnje, v katerem je videl Jehova sedeti na prestolu. Dejal je, da »je bil [Bog] po zunanjosti podoben jaspisu in dragemu kamnu rdeče barve«, ter dodal, da je bila okoli prestola »mavrica, ki je bila videti kakor smaragd«. Iz takšnih opisov izvemo, da so z Jehovovo navzočnostjo povezani redka in osupljiva lepota, prijetno vzdušje ter spokojnost. (Razodetje 4:2, 3; Ezekiel 1:26–28)

Prerok Daniel je prav tako imel videnje o Jehovu, v katerem je videl, da so »desettisočkrat desettisoči [. . .] stali pred njim«. (Daniel 7:10) Kakšen prizor je to moral biti! Človeka bi prevzelo strahospoštovanje že ob pogledu na enega samega angela – četudi bi ga videl samo v videnju – kaj šele, ko bi zagledal  na mirijade teh popolnih angelskih bitij!

Sveto pismo omenja angele približno 300-krat in k njim prišteva tudi serafe in kerube. Grška in hebrejska beseda, ki sta v Bibliji prevedeni z »angel«, pomenita »sel«. Angeli se torej lahko sporazumevajo med seboj, v preteklosti pa so se tudi z ljudmi. Ta duhovna bitja niso umrli ljudje, ki so nekdaj živeli na zemlji. Ne, Jehova jih je ustvaril neposredno, in to dolgo pred ustvaritvijo človeka. (Job 38:4–7)

V Danielovem videnju se je brezštevilna množica angelov zbrala, da bi bila priča pomembnemu dogodku. Daniel je nato videl, da se je »nekdo, ki je bil kakor sin človekov,« približal prestolu Boga Jehova in da je ta »sinu človekovemu« izročil »oblast, čast in kraljestvo«, da bi mu služili »vsi, ljudstva, narodi in jeziki«. (Daniel 7:13, 14) Ta »sin človekov«, ki ima v duhovnem svetu osrednjo vlogo, je obujeni Jezus Kristus. Njemu je podeljena oblast nad vso zemljo. Njegova vladavina bo kmalu pometla z vsemi človeškimi vladavinami, odpravila pa bo tudi bolezni, žalost, zatiranje, revščino in celo smrt. (Daniel 2:44)

Jezusovega ustoličenja se je nedvomno razveselila množica zvestih angelov, ki ljudem želijo najboljše. Na žalost pa se vsa duhovna bitja tega niso tako zelo razveselila.

Božji in človekovi sovražniki

Na samem začetku človeške zgodovine se je eden od angelov, ki ga je gnala želja po tem, da bi se častilo njega, obrnil proti Jehovu,  zaradi česar je dobil ime Satan, kar pomeni »upornik«. To duhovno bitje je največja poosebitev zla in z vsemi svojimi silami nasprotuje Jehovu, pravi poosebitvi ljubezni. Satanu se je v uporu pridružilo še nekaj drugih angelov; zanje Biblija uporablja izraz demoni. Ti so tako kakor Satan postali človekovi kruti sovražniki. Marsikdaj so trpljenje, krivice, bolezni, revščina in vojne posledica njihovega vpliva.

Čeprav v številnih krščanskih cerkvah ni več v modi govoriti o Satanu, pa nam biblijska knjiga Job daje vpogled v značaj in motive tega upornega angela. Tam denimo beremo: »Prišel je dan, ko so sinovi pravega Boga, Jehova, prišli in se postavili pred njega, med njimi pa je prišel tudi Satan.« V dialogu, ki je sledil, je Satan nesramno obtožil Joba, da služi Bogu samo zaradi lastnih koristi. Da bi svojo trditev dokazal, je nad Joba zgrnil veliko gorja, med drugim je povzročil, da je izgubil vso živino in vseh deset otrok. Zatem ga je po vsem telesu udaril s hudimi tvori. Vendar kljub vsem svojim poizkusom ni uspel dokazati, da ima prav. (Job 1:6–19; 2:7)

Jehova ima dobre razloge, da prenaša Satana tako dolgo, vendar ga ne bo dopuščal v nedogled. Kmalu ga bo odstranil. Kot lahko spoznamo iz knjige Razodetje, so bili prvi koraki v to smer že narejeni. Iz nje denimo izvemo o pomembnem dogodku, ki je potekal v duhovnem področju, o katerem sicer ne bi nikoli nič vedeli. Tam beremo: »V nebesih je izbruhnila vojna: Mihael [obujeni Jezus Kristus] in njegovi angeli so se bojevali z zmajem [Satanom], pa tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli, toda ni zmagal, niti se ni zanje več našlo mesto v nebesih. Zato je bil veliki zmaj, prakača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vso naseljeno zemljo, vržen na zemljo, z njim pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.« (Razodetje 12:7–9)

Ne spreglejmo, da je Satan opisan kot tisti, ki »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. Ljudi zapeljuje z razširjanjem verskih laži in jih tako odvrača od Jehova in njegove Besede. Ena takšna laž je ta, da vsi ljudje ob smrti preidemo v duhovno področje. Ta ideja pa ima tudi številne različice. V Afriki in Aziji denimo mnogi verjamejo, da se ljudje ob smrti preselijo v duhovni svet, kjer bivajo skupaj s svojimi predniki. Na zamisli, da človek po smrti živi še naprej, pa temelji tudi nauk o vicah in peklu.

Po smrti v nebesa?

Kako pa je z verovanjem milijonov po svetu, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa? Nekateri resda grejo tja, vendar je teh malo v primerjavi z milijardami ljudi, ki so pozaspali v smrt. Sveto pismo odkriva, da bo »odkupljenih z zemlje« 144.000 ljudi in ti bodo služili kot »duhovniki« in »kralji« nad zemljo. (Razodetje 5:9, 10; 14:1, 3) Skupaj s Sinom človekovim, Jezusom Kristusom, bodo sestavljali nebeško vlado, Božje kraljestvo. Ta vlada bo pokončala Satana in njegove demone, zemljo pa bo spremenila v raj. Zatem bo prišel čas, ko bo večina umrlih obujena z upanjem, da bodo lahko v tem okolju živeli večno. (Luka 23:43)

Če torej povzamemo, v duhovnem svetu bivajo množice inteligentnih bitij. Najvišji med njimi je Bog Jehova, ki je tudi stvarnik vseh oblik življenja. Bogu zvesto služijo mirijade angelov. Drugi angeli so se pod Satanovim vodstvom obrnili proti Jehovu in si prizadevajo zapeljevati ljudi. V duhovni svet pa spada tudi malo število »odkupljenih« oziroma izbranih z zemlje, ki prejmejo v nebesih posebne odgovornosti. S temi informacijami v mislih si poglejmo, s kom v duhovnem področju lahko navežemo stik in kako se da to storiti.