Ali je Božje kraljestvo nekaj, kar je v srcu ljudi?

»Božje kraljestvo pride nad poslušajoče srce,« opaža papež Benedikt XVI. v svoji knjigi Jezus iz Nazareta. Za nekatere je Božje kraljestvo ravno to – sprememba, ki jo človek doživi v svoji notranjosti, ko sprejme Jezusa Kristusa in si pridobi vero. Ali je Božje kraljestvo enostavno sprememba, ki se zgodi v človeku, oziroma kraljestvo, ki je zgolj v človekovem srcu?

JEZUSU je bilo Kraljestvo zelo pri srcu. Papež Benedikt priznava, da je bilo Kraljestvo »os Jezusove [. . .] pridige«. Jezus je med svojim sorazmerno kratkim delovanjem na zemlji večinoma potoval širom po deželi in »oznanjal dobro novico o kraljestvu«. (Matej 4:23) S svojimi nauki in čudeži je jasno pokazal, da pri Kraljestvu ne gre za to, da človek sprejme Boga in mu je poslušen. S Kraljestvom so povezani vladanje, sodna oblast in večni blagoslovi.

Vladanje in sodna oblast

K Jezusu je nekoč, ko so se mu že iztekali dnevi na zemlji, pristopila mati Jakoba in Janeza, ki sta bila njegova tesna sledilca, in mu rekla: »Reci, da naj ta moja sinova sedita v tvojem kraljestvu eden na tvoji desni in drugi na tvoji levi.« (Matej 20:21) Jasno je, da ni govorila o nečem, kar bi bilo v srcu njenih sinov. Vedela je, da h Kraljestvu spada vladanje z Jezusom, in hotela je, da bi njena sinova pri tem sodelovala. Pravzaprav je Jezus obljubil svojim 11 zvestim apostolom, da bodo v njegovem Kraljestvu ter da bodo »sedeli na prestolih« in »sodili« skupaj z njim. (Luka 22:30) Za Jezusove sledilce je bilo torej Kraljestvo resnična vladavina – uprava oziroma oblast.

Kaj pa za takratne ljudi na splošno? Ali so menili, da je Kraljestvo samo notranja preobrazba, ali pa so pričakovali kaj več? No, malo pred pasho leta 33 n. št. je Jezus prijezdil v Jeruzalem na osličku in množica ljudi ga je prisrčno sprejela. Nekateri med njimi so vzklikali: »Reši, prosimo, Davidovega sina!« (Matej 21:9) Zakaj so to vzklikali? Brez dvoma so doumeli, da je Jezus obljubljeni Mesija in da mu bo Bog dal večno Kraljestvo, »prestol njegovega očeta Davida«. Hrepeneli so po rešitvi, miru in pravici, ki naj bi jih to Kraljestvo prineslo. (Luka 1:32; Zaharija 9:9)

Trajni blagoslovi

Celo ljudje, za katere ni bilo videti, da bi se prav močno zanimali za Jezusovo oznanjevanje, so poznali enega od njegovih naukov. Ko je Jezus umiral na mučilnem kolu, ga je razbojnik, ki je visel poleg njega, prosil: »Jezus, spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo.« Kaj je Jezus odgovoril temu umirajočemu moškemu? »Boš z menoj v raju.« (Luka 23:42, 43)

Razbojnik je očitno verjel, da bo Jezus po vstajenju od mrtvih prejel Kraljestvo oziroma prišel vanj. Jezus bo imel oblast moškega obuditi in preobraziti (skupaj z milijoni  drugih ljudi), poleg tega si bo to tudi želel storiti. Zares, ko bo Jezus zavladal v duhovnem področju, bo vse človeštvo na zemlji po Kraljestvu trajno blagoslovljeno. (Janez 5:28, 29)

Kraljestvo je bilo med njimi

Toda ali ni Jezus rekel »Božje kraljestvo je med vami«? Da, te njegove besede najdemo v Luku 17:21. Pravzaprav v nekem svetopisemskem prevodu piše »Božje kraljestvo je znotrej v vas«, v drugem pa »kraljestvo Božje je sredi vas«. (Glej Wolfovo Sveto pismo in prevod Antonín Chráska.) Kaj je Jezus hotel s tem reči?

Sobesedilo pokaže, da je Jezus te besede namenil farizejem, judovski verski skupini, ki ga je sovražila. Farizeji so imeli lastne predstave o Mesiju in njegovem Kraljestvu. Po njihovem mnenju naj bi Mesija prišel »z nebesnimi oblaki« kot veličasten kralj, da bi osvobodil Jude izpod rimskega jarma in obnovil izraelsko kraljestvo. (Daniel 7:13, 14) Vendar je Jezus pokazal, da se motijo, ko jim je rekel: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost.« Nato je še dodal: »Glej, Božje kraljestvo je med vami.« (Luka 17:20, 21)

Medtem ko je Jezus učil in delal čudeže, ki so jasno dokazovali, da je obljubljeni kralj tega Kraljestva, so farizeji, ki niso imeli čistih nagibov in pristne vere, postali še bolj nasprotni. Dvomili so o tem, da je Mesija. Zato jim je kar naravnost povedal, da je Kraljestvo, ki ga on kot postavljeni kralj zastopa, med njimi. Ni jih pozval, naj Kraljestvo poiščejo v svoji notranjosti. * On in njegovi učenci so stali pred njimi. Zato jim je rekel: »Božje kraljestvo je tukaj z vami.« (Luka 17:21, Contemporary English Version)

Kraljestvo je za nas zelo pomembno

Čeprav Božje kraljestvo ne obstaja v srcu grešnih ljudi, pa bi nam moralo biti zelo pomembno. Jezus je z nauki in mogočnimi deli skušal navesti svoje poslušalce na to, da bi pričeli iskreno verovati v pravično upravo, ki bo prinesla svetu pravi mir in varnost. Hotel je, da bi imeli vero, ki bi jim življenje spremenila na boljše. Pravzaprav jih je učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10) Jezusove besede so se tako dotaknile srca mnogih njegovih poslušalcev, da so si pridobili vero in postali njegovi sledilci. Upali so, da bodo lahko okusili blagoslove Božjega kraljestva.

Ali bi tudi vi radi imeli takšno vero? Kaj pa bi morali za to storiti? Spomnite se uvodnih besed Jezusovega znamenitega govora na gori: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Matej 5:3) Zakaj ne bi sprejeli povabila in začeli preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami, ki so vam dali to revijo? Potem si boste pridobili upanje, pa ne samo v osebno preobrazbo, temveč tudi v pravično vladavino – v Božje kraljestvo, ki bo vsem prineslo mir in varnost.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 11]

Ali je bilo Božje kraljestvo v srcu farizejev, ki so Jezusu trmasto nasprotovali in mu stregli po življenju?