Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Dežela, v kateri tečeta mleko in med«

»Dežela, v kateri tečeta mleko in med«

»Dežela, v kateri tečeta mleko in med«

KO JE Bog Jehova rešil Izraelce iz Egipta, jim je obljubil, da jih bo privedel »v dobro in prostrano deželo, v kateri tečeta mleko in med«. (2. Mojzesova 3:8)

Potem ko so se Izraelci naselili v Obljubljeni deželi, so pričeli rediti krave, ovce in koze ter bili tako bogato preskrbljeni z mlekom. Kako pa je bilo z medom? Nekateri so prepričani, da se izraz »med« nanaša na sladki sirup, ki so ga pridobivali iz datljev, fig ali grozdja. Poleg tega večina svetopisemskih odlomkov, ki izrecno govorijo o medu, meri na divji med, ne pa na med domačih čebel. (Sodniki 14:8, 9; 1. Samuelova 14:27; Matej 3:1, 4) Ali je v Obljubljeni deželi poleg mleka res tekel tudi med?

Jasnejšo sliko o tem nam daje nedavno arheološko odkritje v današnjem Izraelu. Glede te najdbe so na Hebrejski univerzi v izjavi za tisk povedali: »Po besedah profesorja (Amihaia) Mazarja je to najstarejši znani čebelnjak [oziroma panji], ki smo ga do sedaj našli pri arheoloških izkopavanjih na območju starodavnega Bližnjega vzhoda. Datira v čas med 10. in zgodnjim 9. stoletjem pr. n. št.«

Arheologi so odkrili več kot 30 panjev, razporejenih v tri vrste. Po njihovih ocenah naj bi bilo prvotno na tem mestu kakih 100 panjev. Ko so podrobno pregledali ostanke panjev, so našli dele čebeljih teles in molekule čebeljega voska. Strokovnjaki so ocenili, da so »lahko iz teh panjev vsako leto pridobili tudi do pol tone medu«.

V starih časih je bil med prava poslastica. Čebelji vosek pa so uporabljali v kovinarstvu in usnjarstvu. Nadalje so ga uporabljali za lesene pisalne tablice, ki so bile vbočene in prevlečene z njim. Tega so lahko raztopili in ponovno uporabili. Do katerega sklepa je odkritje pripeljalo arheologe?

»Čeprav iz Svetega pisma nič ne izvemo o čebelarstvu v Izraelu v tistem času,« so nadalje povedali v izjavi za tisk, »pa odkritje čebelnjaka v Tel Rehovu kaže na to, da je bilo gojenje čebel ter pridobivanje čebeljega medu in satovja močno razvita dejavnost že v obdobju prvega [Salomonovega] templja. Zato je povsem mogoče, da se izraz ‚med‘ v Svetem pismu v resnici nanaša na čebelji med.«

[Navedba vira slike na strani 15]

Institute of Archaeology/Hebrew University © Tel Rehov Excavations