Ali ima Bog organizacijo?

VSEPOVSOD v Božjem stvarstvu je opaziti red. »Preprosta« enocelična kvasovka na primer je čudo organiziranosti. Sestavljena je iz praktično enakega števila delov kakor reaktivno letalo boeing 777. Vendar so vsi deli na točno določenem mestu in se prilegajo v kroglo s premerom samo pet mikronov *. V nasprotju z reaktivnimi letali se kvasovke lahko razmnožujejo. Kakšen izjemen zgled reda in organiziranosti! (1. Korinčanom 14:33)

Organiziranost pa ni vidna samo v fizičnem stvarstvu. Sveto pismo pokaže, da je tudi duhovno področje zelo organizirano, kar je v skladu s Stvarnikovim namenom. Prerok Daniel je imel videnje, v katerem je videl Božje nebeško sodišče z velikansko množico angelskih bitij: »Tisoči tisočev so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim.« (Daniel 7:9, 10) Samo zamislite si, kakšna organiziranost mora vladati med vso to množico angelov, ki šteje najmanj sto milijonov, da lahko sprejemajo in izpolnjujejo Božje ukaze v korist njegovih služabnikov na zemlji! (Psalm 91:11)

Čeprav je Stvarnik, Bog Jehova, najboljši organizator, ni hladen oziroma osredinjen na črko zakona, temveč je topel, srečen Bog, ki mu je mar za dobro vseh njegovih stvarjenj. (1. Timoteju 1:11; 1. Petrovo 5:7) To je razvidno iz tega, kako je ravnal s starodavnimi Izraelci in kristjani v prvem stoletju.

Starodavni Izraelci so bili dobro organiziran narod

Bog Jehova je po Mojzesu organiziral Izraelce, da bi ga lahko pravilno častili. Poglejmo si samo, kako je bil urejen njihov tabor med začasnim bivanjem v sinajski pustinji. V taboru bi brez dvoma vladal nered, če bi lahko vsaka družina postavila svoj šotor, kjer bi želela. Jehova je dal narodu podrobna navodila, kje naj se vsak rod utabori. (4. Mojzesova 2:1–34) Mojzesova postava je vsebovala tudi natančna navodila glede zdravja in higiene – denimo glede tega, kaj storiti s človeškimi iztrebki. (5. Mojzesova 23:12, 13)

Ko so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, so bili v mnogih pogledih zelo organiziran narod. Vsakemu od 12 rodov je bilo dodeljeno ozemlje. Postava, ki jo je Jehova dal narodu po Mojzesu, je obravnavala vsako področje njihovega življenja – čaščenje, zakonsko zvezo, družino, izobraževanje, poslovanje, prehrano, kmetovanje, živinorejo in tako naprej. * Čeprav so bili nekateri zakoni precej določni in podrobni, pa so bili vsi dokaz tega, da ima Jehova Izraelce rad, in so prispevali k njihovemu zadovoljstvu. Če so se ravnali po teh ljubečih uredbah, jim je bil Jehova posebej naklonjen. (Psalm 147:19, 20)

Mojzes je bil resda sposoben voditelj, vendar uspeh ali neuspeh pri vodenju ljudstva ni bil odvisen od njegovih voditeljskih sposobnosti, temveč od njegove zvestovdanosti Božji organizaciji. Kako se je denimo odločil, po kateri poti bodo šli skozi puščavo? Pot mu  je kazal Jehova – podnevi po oblačnem in ponoči po ognjenem stebru. (2. Mojzesova 13:21, 22) Čeprav je Bog uporabljal ljudi, je v resnici sam organiziral in vodil svoje ljudstvo. Enako je bilo v prvem stoletju.

Prvi kristjani so bili dobro organizirani

V prvem stoletju so bile zaradi gorečega pričevanja apostolov in učencev v mnogih delih Azije in Evrope ustanovljene krščanske občine. Čeprav so bile razkropljene, niso bile neodvisne in med seboj nepovezane. Bile so dobro organizirane, poleg tega so nad njimi ljubeče bdeli apostoli, kar jim je koristilo. Apostol Pavel je denimo naročil Titu, naj na Kreti organizira oziroma uredi, kar je še treba. (Titu 1:5) Nadalje je Pavel pisal korintski občini, da imajo nekateri bratje »organizacijske sposobnosti« oziroma da so »organizatorji«. (1. Korinčanom 12:28, The New Testament in Modern Speech; The Bible in Contemporary Language) Toda komu lahko pripišemo zasluge za takšen red? Pavel je rekel, da je občino sestavil Bog. (1. Korinčanom 12:24)

Postavljeni starešine v krščanski občini niso bili gospodarji sovernikov, temveč so bili njihovi »sodelavci«, ki so se pustili voditi Božjemu duhu in so morali biti »čredi za zgled«. (2. Korinčanom 1:24; 1. Petrovo 5:2, 3) »Glava občini« je namreč obujeni Jezus Kristus, ne pa kakšen človek oziroma skupina nepopolnih ljudi. (Efežanom 5:23)

Ko je občina v Korintu začela ravnati povsem drugače kakor druge občine, ji je Pavel napisal: »Mar je Božja beseda prišla od vas? Ali pa je morda segla samo do vas?« (1. Korinčanom 14:36) Pavel je s tema retoričnima vprašanjema skušal popraviti razmišljanje članov občine in jim pomagati razumeti, da ne morejo ravnati kar po svoje. Kadar so občine upoštevale navodila apostolov, so rasle in cvetele. (Apostolska dela 16:4, 5)

Dokaz Božje ljubezni

Kako pa je z organiziranostjo danes? Nekateri morda niso naklonjeni temu, da bi se priključili kakšni verski organizaciji. Vendar lahko iz Svetega pisma spoznamo, da je Bog svoj namen vedno izpolnjeval po svoji organizaciji. Organiziral je svoje častilce v staroveškem Izraelu in organiziral je čaščenje prvih kristjanov.

Ali ni potem logično skleniti, da Bog Jehova še vedno vodi svoje častilce, tako kakor jih je v preteklosti? Prav zares, njihova organiziranost in enotnost dokazujeta, da zanje ljubeče skrbi. Jehova danes po svoji organizaciji izpolnjuje svoj namen s človeštvom. Kako pa lahko prepoznamo njegovo organizacijo? Poglejmo si nekatere značilnosti, po katerih jo lahko prepoznamo.

▪ Pravi kristjani so organizirani zato, da bi opravili nalogo. (Matej 24:14; 1. Timoteju 2:3, 4) Jezus je svojim sledilcem zapovedal, naj oznanijo dobro novico o Kraljestvu vsem narodom. Te naloge ne bi mogli opraviti brez mednarodne organizacije. Naj ponazorimo: Enega človeka bi zlahka oskrbeli s hrano, če pa bi jo morali priskrbeti več tisočim, celo milijonom, bi potrebovali dobro organizirano skupino ljudi, ki bi med seboj sodelovali. Pravi kristjani pri izpolnjevanju svoje naloge služijo »z ramo ob rami« oziroma v Božji službi »skupaj sode[lujejo]«. (Zefanija 3:9, Byington) Ali bi bilo delo, ki poteka med mnogimi narodi, jeziki in rasami, mogoče opravljati brez enotne, usklajene organizacije? Odgovor je jasen.

▪ Pravi kristjani so organizirani zato, da bi se med seboj podpirali in spodbujali. Samoten alpinist se lahko sam odloči, kje želi plezati, in se mu ni treba ozirati na manj izkušene alpiniste. Če pa se mu zgodi nesreča oziroma zaide v težave, se bo znašel v resni nevarnosti, saj ni ob njem nikogar, ki bi mu  pomagal. Osamiti se od drugih nikakor ni modro. (Pregovori 18:1) Da bi kristjani lahko izpolnjevali Jezusovo zapoved, si morajo med seboj pomagati in si stati ob strani. (Matej 28:19, 20) V krščanski občini se na podlagi Svetega pisma učimo, spopolnjujemo in spodbujamo, kar vsi močno potrebujemo, da bi lahko vztrajali in ne bi popustili. Kje bi se človek sploh lahko poučil o Jehovu, če ne bi bilo organiziranih krščanskih shodov, na katerih se učimo in ga častimo? (Hebrejcem 10:24, 25)

▪ Pravi kristjani so organizirani zato, da bi lahko enotno služili Bogu. Jezusove ovce poslušajo njegov glas, zato so »ena čreda«. (Janez 10:16) Sledilci Jezusa Kristusa niso razsejani po neodvisnih Cerkvah in skupinah; pa tudi naukov ne razlagajo vsak po svoje, ampak so soglasni. (1. Korinčanom 1:10) Za enotnost je potreben red, za red pa je potrebna organizacija. Bog lahko blagoslavlja samo enotne častilce. (Psalm 133:1, 3)

Pristna ljubezen do Boga in do svetopisemske resnice je milijone pritegnila v organizacijo, ki ustreza pravkar naštetim pa tudi drugim svetopisemskim kriterijem. Jehovove priče si kot organizirana in enotna skupina ljudi po vsem svetu prizadevajo delati to, kar od ljudi pričakuje Bog. Trdno verjamejo njegovi obljubi: »Prebival bom med njimi in hodil med njimi; jaz bom njihov Bog, oni pa moje ljudstvo.« (2. Korinčanom 6:16) Tudi vi boste lahko tako čudovito blagoslovljeni, če boste častili Boga Jehova skupaj z njegovo organizacijo.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 13]

Izraelski tabor je bil dobro organiziran.

[Slike na straneh 14, 15]

Da bi lahko oznanjevali med vsemi narodi, moramo biti organizirani.

Oznanjevanje od vrat do vrat

Pomoč ob naravnih nesrečah

Zbori

Gradnja prostorov za čaščenje