Ali ste vedeli?

Kako so se finančno podpirale službe v Jehovovem templju v Jeruzalemu?

▪ Razne tempeljske službe so se finančno podpirale z davki, predvsem z obvezno desetino. Potrebna sredstva pa so zbirali še z drugimi vrstami davkov. Ko so denimo izdelovali sveti šotor, je Jehova Mojzesu naročil, naj vsak popisan Izraelec daruje pol šekla srebra kot »prispevek Jehovu«. (2. Mojzesova 30:12–16)

Očitno je prišlo v navado, da je to vsoto denarja vsak Jud prispeval kot letni tempeljski davek. Jezus je ravno za ta davek naročil Petru, naj ga plača s kovancem, ki ga bo našel v ustih ribe. (Matej 17:24–27)

Pred nekaj leti so v Jeruzalemu našli srebrna kovanca, s kakršnima so plačevali tempeljski davek. Enega od njiju, ki je bil skovan v Tiru leta 22 n. št., so našli v odtočnem kanalu iz prvega stoletja. Na tem kovancu, imenovanem šekel, je na eni strani upodobljena glava Melkarta oziroma Baala, glavnega tirskega božanstva, na drugi pa je orel, ki čepi na ladijskem premcu. Drugi kovanec – najden med gramozom, ki so ga odstranili s tempeljskega griča – datira v prvo leto judovskega upora proti Rimljanom, v leto 66/67 n. št. Na njem so upodobitve keliha in treh majhnih granatnih jabolk, ki so še v fazi rasti, pa tudi napisa »pol šekla« in »sveti Jeruzalem«. Profesor Gabriel Barkay glede te najdbe pravi, da so na kovancu »znaki, ki kažejo na to, da ga je poškodoval ogenj, najverjetneje tisti, ki je uničil drugi tempelj leta 70 n. št.«.

Kako veličastni so bili gradbeni projekti babilonskega kralja Nebukadnezarja?

▪ V svetopisemski knjigi, ki jo je napisal Daniel, piše, da je Nebukadnezar rekel: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga jaz s svojo silno močjo zgradil za kraljevo hišo in v slavo svoje veličastnosti?« (Daniel 4:30) Ali je bilo to starodavno mesto res tako veličastno?

Zgodovinarji pripisujejo Nebukadnezarju zasluge za gradnjo templjev, palač, mestnih obzidij in prečudovitega terasastega vrta. Glavni tempelj v središču mesta Babilon je imel zigurat, stopničasti stolp, ki je bil verjetno visok več kot 70 metrov. Vendar pa v knjigi Babylon—City of Wonders piše, da sta med Nebukadnezarjevimi »najslavnejšimi dosežki Pot procesij in Ištarina vrata«. Pot procesij, ki je potekala skozi Ištarina vrata, so na obeh straneh obdajali reliefi levov v gibanju. Glede samih vrat, največjega vhoda v Babilon, pa ista knjiga pravi: »V celoti so bila obdana s kraljevsko modrimi glaziranimi opekami in okrašena z reliefi, na katerih je bilo upodobljenih na stotine korakajočih bikov in zmajev. Pogled na vse to se je moral staroveškemu obiskovalcu prestolnice nedvomno vtisniti globoko v spomin.«

Na začetku 20. stoletja so arheologi izkopali na tisoče koščkov Poti procesij in Ištarinih vrat in nato mnoge od njih rekonstruirali v berlinskem muzeju Pergamon.

[Slika na strani 12]

Naravna velikost

[Viri slik]

Zgoraj: Clara Emit, Courtesy of Israel Antiquities Authority; spodaj: Zev Radovan

[Slika na strani 12]

Rekonstrukcija Ištarinih vrat