Ali ste vedeli?

Kaj je »karminski škrlat«, ki je pogosto omenjen v 2. Mojzesovi knjigi?

▪ Glede na svetopisemsko poročilo so bila šotorska pregrinjala, ki so prekrivala stene in vhod svetega šotora, izraelskega staroveškega središča čaščenja, narejena iz »modre preje, rdečkasto vijoličaste volne, karminskega škrlata in fino spredenega lana«. (2. Mojzesova 26:1; 38:18) Tudi »sveta oblačila« duhovnikov so morala biti deloma narejena iz »karminskega škrlata«. (2. Mojzesova 28:1–6)

Karminski škrlat, znan tudi kot kermes, je bilo barvilo, ki je dalo bleščeče rdečo oziroma škrlatno barvo. Barvilo so pridobivali iz telesc samic iz družine kaparjev. Te žuželke, ki nimajo kril, živijo na hrastu prnarju oziroma kermezinskem hrastu (Quercus coccifera), ki raste na Bližnjem vzhodu in na sredozemski obali. Škrlatno barvo vsebujejo jajčeca, ki so v telescu samičke. Žuželka v takšnem stanju spominja na jagodo; je tako velika in takšne oblike kakor grah in je pritrjena na liste in vejice hrasta. Potem ko so jih z rokami pobrali in zmečkali, so dobili škrlatno barvilo, ki je bilo topno v vodi in primerno za barvanje blaga. Rimski zgodovinar Plinij starejši je omenil karminski škrlat in ga prištel k zelo cenjenim barvam tistega časa.

Kateri pisci Krščanskih grških spisov so bili prisotni, ko je bil ob binkoštih leta 33 n. št. na Jezusove učence izlit sveti duh?

▪ Verjetno je bilo od osmih piscev tega dela Svetega pisma ob binkoštih prisotnih šest od njih.

Jezus je glede na poročilo iz Apostolskih del svojim učencem naročil: »Ne odhajajte iz Jeruzalema, temveč čakajte na to, kar je Oče obljubil.« (Apostolska dela 1:4) Iz istega poročila je razvidno, da so kasnejši pisci Svetega pisma, Matej, Janez in Peter, ubogali to navodilo in se zbrali »na istem kraju« z drugimi učenci. Tam so bili prisotni tudi Jezusovi polbratje. (Apostolska dela 1:12–14; 2:1–4) Dva od njih, Jakob in Juda, sta kasneje napisala biblijski knjigi, ki sta poimenovani po njiju. (Matej 13:55; Jakob 1:1; Juda 1)

Marko v svojem evangeliju omenja nekega mladeniča, ki je tiste noči, ko so Jezusa aretirali, pobegnil. Očitno je govoril o sebi, saj so Jezusa pred tem zapustili že vsi drugi njegovi učenci. (Marko 14:50–52) Torej je videti, da je bil Marko eden od zgodnjih učencev, in je možno, da je bil prisoten ob binkoštih.

Preostala dva pisca navdihnjenih Krščanskih grških spisov sta bila Pavel in Luka. Ob binkoštih leta 33 n. št. Pavel še ni bil Kristusov sledilec. (Galačanom 1:17, 18) Očitno tudi Luka ni bilo med prisotnimi, saj se ni prišteval med tiste, ki so bili »očividci« Jezusovega delovanja na zemlji. (Luka 1:1–3)

[Slika na strani 22]

Žuželke, iz katerih se pridobiva barvilo.

[Vir slike]

Courtesy of SDC Colour Experience (www.sdc.org.uk)

[Slika na strani 22]

Petrov govor ob binkoštih leta 33 n. št.