Ali ste vedeli?

S kakšnim namenom je bil postavljen oltar »neznanemu bogu«, ki ga je v Atenah opazil apostol Pavel? (Apostolska dela 17:23)

▪ O takšnih oltarjih je pisalo nekaj antičnih grških pisateljev. Na primer, zgodovinar in geograf Pavzanias iz drugega stoletja n. št. je napisal, da so v Olimpiji imeli »oltar neznanim bogovom«. Govornik in filozof Filostrat je rekel, da so bili v Atenah »oltarji postavljeni v čast celo neznanim bogovom«.

Diogen Laertski, pisec iz tretjega stoletja n. št., omenja izročilo, ki razlaga izvor »nepoimenovanih oltarjev«. Zgodba naj bi nastala v šestem ali sedmem stoletju pr. n. št. Po tej pripovedi naj bi neki Epimenid očistil Atene kuge. Diogen je napisal: »On [Epimenid] je ovce [. . .] pripeljal na Areopag. Tam jih je spustil, da so šle, kamor koli so želele, tistim, ki so jih spremljali, pa je naročil, naj označijo, kje se je posamezna ovca ulegla, in naj tam darujejo žrtev tamkajšnjemu božanstvu. Na ta način se je kuga menda končala. Iz tega razloga lahko vse do danes po različnih koncih Atike najdemo takšne oltarje, na katerih ni nobenega imena.«

V podčrtni opombi k Apostolskim delom 17:23, Janko Moder, je naveden še en možen razlog, zakaj so postavljali oltarje neznanim bogovom: »Pogani so posvečali oltarje ‚neznanim bogovom‘ iz strahu, da si ne bi nakopali zamere kakšnega božanstva, o katerem niso nič vedeli.«

Zakaj so Judje v prvem stoletju prezirali davkarje?

▪ Davkarji niso bili nikoli priljubljeni. V Izraelu so še posebej v prvem stoletju veljali za najbolj preziranja vredne in pokvarjene ljudi.

Vladajoče rimske oblasti so zahtevale, da ljudje plačujejo visoke davke. Rimski uradniki so pobirali zemljiški davek in glavarino (davek od osebe), toda pobiranje pristojbin za uvoz, izvoz in tranzit blaga je pripadlo najboljšemu ponudniku. Tako so pravico do pobiranja davkov na določenih področjih kupili krajevni poslovneži. Judom, ki so bili pripravljeni delati za osovražene Rimljane, so rojaki to močno zamerili, zato so jih imeli, kot pravi M’Clintockova in Strongova Cyclopædia, za »izdajalce in odpadnike, omadeževane zaradi pogostih stikov s pogani«.

Davkarji so bili na splošno znani kot nepošteni. Bogateli so namreč na račun svojih rojakov. Nekateri so previsoko ocenili vrednost blaga, ki je moralo biti obdavčeno, in nato razliko pospravili v svoj žep, medtem ko so drugi z lažnimi obtožbami izsiljevali denar od revežev. (Luka 3:13; 19:8) Zaradi tega so Judje gledali na davkarje enako kot na grešnike, in kot pravi Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma, se davkarji niso »smeli udeleževati javnih ali verskih obredov in ni jim bilo dovoljeno niti pričati na judovskih sodiščih«. (Matej 9:10, 11)

[Slika na strani 18]

oltar neznanemu bogu med ruševinami Pergamona (Turčija)

[Slika na strani 18]

Rimski relief, ki prikazuje davkarja. (2. ali 3. st.n.št.)

[Vir slike]

Erich Lessing/Art Resource, NY