Ali ste vedeli?

Kaj je imel Jezus v mislih, ko je ljudem rekel, naj gredo še miljo dlje?

▪ Jezus je v svojem znamenitem govoru na gori svetoval: »Če te kdo, ki ima oblast, prisili, da greš eno miljo daleč, pojdi z njim dve milji.« (Matej 5:41) Jezusovi poslušalci so verjetno razumeli, da je imel v mislih prisilno delo, h kateremu lahko oblast prisili prebivalce.

Izrael je bil v prvem stoletju n. št. pod rimsko nadvlado. Rimljani se niso obotavljali prisiliti ljudi ali živali, da so delale zanje, ali pa si prisvojiti kaj drugega, kar je bilo po njihovem potrebno, da so lahko opravili svoje uradne posle. Na primer, rimski vojaki so prisilili Simona iz Cirene, da je nesel Jezusov mučilni kol na kraj, kjer so potem Jezusa usmrtili. (Matej 27:32) Takšna vsiljena dela so bila zatiralska, nepriljubljena in med Judi močno osovražena.

Ne vemo sicer, kako daleč so lahko Rimljani prisilili prebivalce nositi kakšno breme. Toda težko si predstavljamo, da so bili ljudje pripravljeni breme nositi dlje, kot se je od njih največ zahtevalo. Torej je Jezus, ko je spodbudil poslušalce, naj gredo še miljo dlje oziroma naj naredijo več, želel reči, naj brez nejevolje naredijo, kar so oblasti od njih zahtevale, če le zahtevano ni bilo v nasprotju z Božjimi zakoni. (Marko 12:17)

Kdo je bil Ana, ki je omenjen v evangelijih?

▪ V Svetem pismu je Ana (Hana) opisan kot »višji duhovnik« in kot tak je služil tudi v času, ko so sodili Jezusu. (Luka 3:2; Janez 18:13; Apostolska dela 4:6) Pravzaprav je bil tast takratnega izraelskega velikega duhovnika Kajfa. Tudi sam je služil kot veliki duhovnik od leta 6 ali 7 n. št. pa do približno leta 15 n. št., ko ga je s tega položaja odstavil rimski prokurator Valerij Grat. Kljub temu je Ana kot nekdanji veliki duhovnik imel v Izraelu še vedno velik vpliv. Na položaju velikega duhovnika se je za njim zvrstilo pet od njegovih sinov in njegov zet.

Dokler so bili Izraelci kot narod samostojni, je bil položaj velikega duhovnika doživljenjski. (4. Mojzesova 35:25) Toda pod rimsko okupacijo Izraela je bil veliki duhovnik prepuščen na milost in nemilost rimskih upraviteljev in kraljev, ki jih je postavil Rim, saj so ga ti lahko odstavili. Zgodovinar Jožef Flavij poroča, da je Kvirinij, rimski deželni upravitelj v Siriji, okoli leta 6 ali 7 n. št. s položaja velikega duhovnika odstavil nekega Joazarja in na njegovo mesto postavil Ana. Videti je, da so ti poganski vladarji vseeno skrbeli za to, da so bili novo postavljeni veliki duhovniki izbrani iz duhovniških vrst.

Anova družina je bila razvpita kot pohlepna in neznansko bogata. Videti je, da so obogateli, ker so imeli monopol nad prodajo stvari in živali, ki so se potrebovale pri žrtvovanju v templju, na primer golobov, ovc, olja in vina. Jožef pravi, da je Anan (Ananija), Anov sin, imel »služabnike, ki so bili prave barabe in ki so [. . .] na silo jemali desetino za duhovnike; tiste, ki jim je niso hoteli dati, pa so brez pomisleka pretepli«.