Coverdale in prvo v celoti natisnjeno Sveto pismo v angleščini

V PRVEM v celoti natisnjenem Svetem pismu v angleščini ni bilo navedeno, kdo ga je izdal. Prevedel ga je Miles Coverdale in njegov prevod je izšel leta 1535. Takrat je bil njegov prijatelj William Tyndale v zaporu zaradi nekega strokovnega dela v zvezi s prevajanjem Svetega pisma. Tyndala so naslednje leto usmrtili.

Del Coverdalovega prevoda je temeljil na Tyndalovem delu. Kako je Coverdalu uspelo, da se je izognil usmrtitvi in da so njegov prevod natisnili, ko pa so drugi ljudje, ki so v tistem času prevajali Sveto pismo, to plačali z življenjem? Kaj je Coverdale nenazadnje dosegel?

Seme je posejano

Miles Coverdale se je rodil v Yorkshiru, v Angliji, verjetno leta 1488. Študiral je na Univerzi v Cambridgeu, leta 1514 pa je bil posvečen v rimskokatoliškega duhovnika. Njegovo zanimanje za reformo Katoliške cerkve je spodbudil njegov tutor, Robert Barnes. Barnes je leta 1528 zbežal na evropsko celino. Tega reformatorja so 12 let pozneje cerkveni voditelji sežgali na grmadi.

Še pred letom 1528 je Coverdale pričel v cerkvi pridigati proti nesvetopisemskim katoliškim navadam, kot so čaščenje podob, spoved in maša. Ker je bilo njegovo življenje v nevarnosti, je šel iz Anglije na evropsko celino in tam preživel kakih sedem let.

V Hamburgu, v Nemčiji, je Coverdale živel pri Williamu Tyndalu. Skupaj sta delala, saj sta si oba želela prevesti Sveto pismo v jezik, ki bi ga ljudje lahko brali. Med tem časom se je Coverdale od Tyndala veliko naučil o umetnosti prevajanja Svetega pisma.

Čas za spremembo

Medtem so se razmere v Angliji spreminjale. Leta 1534 se je kralj Henrik VIII. odkrito uprl oblasti katoliškega papeža v Rimu. Poleg tega je bil dovzeten za zamisel, da bi bilo ljudem dostopno Sveto pismo v angleščini. Te naloge se je lotil Coverdale. V angleščini se je zelo dobro izražal, toda manjkale so mu jezikovne spretnosti, kakršne je imel njegov prijatelj in mentor, Tyndale, ki je obvladal tako hebrejščino kot tudi grščino. Coverdale je revidiral Tyndalov prevod, pri čemer si je pomagal z latinskimi in nemškimi izdajami.

Coverdalovo Sveto pismo je bilo natisnjeno v Evropi leta 1535, leto pred Tyndalovo usmrtitvijo. Vsebovalo je spoštljivo, nekoliko laskavo posvetitev kralju Henriku. Coverdale je Henriku zagotovil, da v Svetem pismu ni Tyndalovih podčrtnih opomb, ki so jih imeli za sporne, saj so pozornost med drugim usmerjale tudi na nesvetopisemske nauke Katoliške cerkve. Tako je Henrik privolil v objavo Svetega pisma. Prišlo je do preobrata.

Coverdalovo Sveto pismo je bilo leta 1537 ponovno objavljeno. Izšlo je v dveh izdajah, ki sta bili natisnjeni v Angliji. Istega leta je kralj Henrik odobril objavo izdaje, imenovane Matthew’s Bible, ki je bila natisnjena v Antwerpnu  in je združevala delo Tyndala in Coverdala.

Kraljev glavni svetovalec, Thomas Cromwell, ki ga je podpiral canterburyjski nadškof Cranmer, je kmalu uvidel potrebo po revidiranju izdaje Matthew’s Bible. Tako se je zopet obrnil na Coverdala, da bi revidiral te rokopise v celoti. Kralj Henrik je leta 1539 odobril to novo izdajo, ki se je zaradi svoje velikosti imenovala Great Bible (Veliko Sveto pismo), in naročil, naj bodo v cerkvah na voljo izvodi, da jih bodo lahko vsi brali. Ta izdaja Svetega pisma je bila po vsej deželi sprejeta z izrednim navdušenjem.

Coverdalova zapuščina

Potem ko je Henrik VIII. umrl in je pričel vladati njegov naslednik Edvard VI., je bil Coverdale leta 1551 imenovan za škofa v Exeterju. Toda ko je Edvarda leta 1553 na prestolu nasledila kraljica Marija, ki je bila katoličanka, je bil Coverdale prisiljen zbežati na Dansko. Kasneje se je preselil v Švico in tam nadaljeval svoje delo. Kot študijsko gradivo za duhovnike je objavil tudi tri angleške izdaje tako imenovane Nove zaveze, ki so vsebovale besedilo v latinščini.

Nepričakovana značilnost Coverdalovega Svetega pisma je, da se v njem ne pojavi Božje ime v obliki »Jehova«. Tyndale je v svojem prevodu Hebrejskih spisov Božje ime zapisal več kot 20-krat. J. F. Mozley v svoji knjigi Coverdale and His Bibles opaža: »Leta 1535 je Coverdale popolnoma zavrnil besedo [Jehova].« Vendar pa je kasneje v Great Bible vseeno trikrat zapisal Božje ime Jehova.

Kljub temu je bilo Coverdalovo Sveto pismo najzgodnejše angleško Sveto pismo, v katerem se na vrhu naslovne strani pojavi tetragram – štiri hebrejske črke, ki tvorijo Božje ime. To je bilo tudi prvo Sveto pismo, za katero je značilno, da so vse apokrifne knjige zbrane v dodatku in niso uvrščene med knjige Hebrejskih spisov.

Kasnejši prevajalci so uporabili Coverdalove edinstvene izraze in besedne zveze. Ena takšnih besednih zvez je tudi »dolina smrtne sence«, ki se pojavlja v 23. psalmu, v 4. vrstici. Profesor S. L. Greenslade glede angleške besede »loving-kindness« iz 6. vrstice, ki je v slovenščino prevedena kot »srčna dobrotljivost«, pravi, da je to »posebna besedna zveza, ki razlikuje pristno ljubezen, ki jo Bog čuti do svojega ljudstva, od ljubezni na splošno in usmiljenosti«. Sveto pismo – prevod novi svet uporabi isto besedno zvezo in v podčrtni opombi k 1. Mojzesovi 19:19 pojasni, da se lahko prevaja tudi kot »zvestovdana ljubezen«.

The Bibles of England glede Coverdalove izdaje Great Bible pravi: »Bila je vrhunec vsega truda, vloženega v pripravo angleškega Svetega pisma, [. . .] od dneva, ko je Tyndale pričel prevajati Novo zavezo.« Pravzaprav so lahko ravno zaradi Coverdalovega prevoda takratni angleško govoreči ljudje brali Sveto pismo.

[Slike na strani 11]

Tetragram (levo) z naslovne strani izdaje iz leta 1537

[Navedba vira slike na strani 10]

From the book Our English Bible: Its Translations and Translators

[Navedba vira slike na strani 11]

Vir fotografij: From The Holy Scriptures of the Olde and Newe Testamente With the Apocripha by Myles Coverdale