Ali se čudeži sploh lahko zgodijo? Trije običajni ugovori

1. UGOVOR: Čudeži niso mogoči, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni. Naše razumevanje naravnih zakonov temelji na tem, kar znanstveniki opažajo v naravi, ki nas obdaja. Toda ti zakoni so podobni slovničnim pravilom v nekem jeziku. Eno pravilo ima namreč lahko tudi izjeme. Pravzaprav je naše razumevanje teh »pravil« lahko zelo omejeno. (Job 38:4) Predan znanstvenik morda že celo življenje preučuje neki naravni zakon. Toda samo ena »izjema« bi bila dovolj, da bi moral ponovno pretehtati svoje razumevanje tega zakona. Kot je rečeno, »Že en črn labod postavi na glavo teorijo, da so vsi labodi beli«.

Neka anekdota ponazori, kako zlahka si je ustvariti mnenje na nepopolnem poznavanju dejstev. John Locke (1632–1704) je pripovedoval anekdoto o nizozemskem veleposlaniku in siamskem kralju. Medtem ko je veleposlanik kralju opisoval svojo deželo, Nizozemsko, je omenil, da pri njih včasih lahko slon hodi po vodi. Kralj je zavrnil to zamisel in je menil, da mu veleposlanik laže. Toda veleposlanik je samo opisoval nekaj, česar kralj osebno ni nikoli doživel. Kralj ni dojel, da lahko voda, ko zmrzne in se spremeni v led, nosi težo slona. To se mu je zdelo nemogoče, ker ni poznal vseh dejstev.

Razmislite o nekaterih novodobnih dosežkih, ki so jih samo nekaj desetletij nazaj morda imeli za nemogoče:

● Letalo z več kot 800 potniki lahko brez postanka leti iz New Yorka v Singapur pri potovalni hitrosti 900 kilometrov na uro.

 ● S pomočjo videokonferenc se lahko ljudje z različnih celin pogovarjajo iz oči v oči.

● Na tisoče pesmi je lahko shranjenih na napravi, ki je manjša od škatlice vžigalic.

● Kirurgi lahko opravijo presaditev srca ter drugih organov in tkiv.

Kaj logičnega lahko sklenemo iz teh dejstev? Če lahko ljudje dosežejo to, kar je samo pred nekaj leti veljalo za nemogoče, potem gotovo lahko Bog, ki je ustvaril vesolje in vse v njem, naredi osupljive reči, ki jih še ne razumemo povsem ali jih trenutno ne znamo poustvariti. * (1. Mojzesova 18:14; Matej 19:26)

2. UGOVOR: Sveto pismo potrebuje čudeže, zato da bi ljudje verovali. Sveto pismo ne pravi, naj verjamemo vsem čudežem. Pravzaprav je ravno nasprotno. Svari nas, naj bomo zelo previdni, ko gre za čudeže in nadnaravna znamenja. Razmislite o tem jasnem opozorilu: »Nezakoniteževo navzočnost pa omogoča Satanovo delovanje z vsemi mogočnimi deli, lažnimi znamenji, čudeži in z vsakršno prevaro.« (2. Tesaloničanom 2:9, 10)

Tudi Jezus Kristus je svaril, da bodo mnogi trdili, da hodijo za njim, toda ne bodo njegovi pravi sledilci. Nekateri mu bodo celo rekli: »Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?« (Matej 7:22, Ekumenska izdaja) Toda Jezus je rekel, da takšnih  posameznikov ne bo sprejel za svoje sledilce. (Matej 7:23) Očitno Jezus ni učil, da za vsemi čudeži stoji Bog.

Bog svojim častilcem ne naroča, naj njihova vera temelji zgolj na čudežih. Morala bi trdno temeljiti na dejstvih. (Hebrejcem 11:1)

Za primer poglejmo enega najbolj znanih čudežev, ki so zapisani v Svetem pismu, in sicer vstajenje Jezusa Kristusa. Leta po tem dogodku so nekateri kristjani v Korintu pričeli dvomiti o tem, ali je bil Jezus obujen. Kako jim je pomagal apostol Pavel? Ali jim je enostavno rekel »Imejte več vere«? Ne. Bodite pozorni, kako jih je spomnil na dokazana dejstva. Rekel je, da je bil Jezus »pokopan, da je bil tretji dan obujen, kot piše v Svetih spisih, in da se je prikazal Kefu, nato pa še dvanajsterim«. Dodal je tudi: »Zatem se je prikazal več kot petsto bratom naenkrat, ki večinoma še živijo.« (1. Korinčanom 15:4–8)

Ali je bilo pomembno, da so tamkajšnji kristjani verjeli v ta čudež? Pavel nadaljuje: »Če pa Kristus ni bil obujen, je naše oznanjevanje gotovo zaman in prav tako naša vera.« (1. Korinčanom 15:14) Pavel je na to vprašanje gledal resno. Ali je Jezus res vstal ali ne? Ali se je ta čudež res zgodil? Pavel je vedel, da se je, saj je o tem poročalo na stotine očividcev, ki so takrat še vedno živeli. Pravzaprav bi ti očividci raje umrli, kot pa zanikali to, čemur so bili priča. (1. Korinčanom 15:17–19)

3. UGOVOR: Čudeži niso nič drugega kot naravni pojavi, ki si jih neizobraženi ljudje napačno razlagajo. Nekateri strokovnjaki skušajo razložiti svetopisemske čudeže, češ da so samo naravni pojavi, do katerih je prišlo brez božanskega posredovanja. Menijo, da je zaradi tega lažje verjeti svetopisemskim poročilom. Res je, da so bili nekateri čudeži morda povezani z naravnimi pojavi, na primer s potresi, kužnimi boleznimi in zemeljskimi plazovi, vendar pa imajo te razlage nekaj skupnega. Namreč to, da ne upoštevajo, v katerem trenutku se je zgodil čudež, opisan v Svetem pismu.

Nekateri na primer trdijo, da je bila prva nadloga, ki je prišla nad Egipt in pri kateri se je reka Nil spremenila v kri, posledica tega, da je voda vzdolž Nila izpirala rdečo prst skupaj z rdečkastimi organizmi, imenovanimi bičkarji. Toda svetopisemsko poročilo pravi, da se je reka spremenila v kri, ne pa v rdeče blato. Ob skrbnem branju 2. Mojzesove 7:14–21 ugotovimo, da je do tega čudeža prišlo, ko je Aron po Mojzesovih navodilih s svojo palico udaril po reki Nil. Tudi če se je reka spremenila zaradi naravnega pojava, je čudežno že samo dejstvo, da se je to zgodilo ravno v trenutku, ko je Aron udaril s palico po vodi.

Zgled tega, da so se čudeži zgodili ravno v določenem trenutku, je tudi to, kar se je zgodilo izraelskemu narodu na pragu Obljubljene dežele. Izraelcem je pot zaprla reka Jordan, ki je takrat poplavljala bregove. Svetopisemsko poročilo nam pove, kaj se je nato zgodilo: »Kakor hitro pa so nosilci Skrinje prišli do Jordana, kakor hitro so torej duhovniki, ki so nosili Skrinjo, prestopili breg in potopili stopala v vodo [. . .], so se vode, ki so pritekale od zgoraj, ustavile. Dvignile so se kakor jez, precej daleč pri Adámu, mestu blizu Zaretána.« (Jozue 3:15, 16) Se je to zgodilo zaradi kakega potresa ali zemeljskega plazu? Poročilo tega ne pove. Toda čudež je, da se je to zgodilo ravno v tistem trenutku. Zgodilo se je točno takrat, ko je Jehova rekel, da se bo. (Jozue 3:7, 8, 13)

Torej, ali obstajajo čudeži? Sveto pismo pravi, da obstajajo. Glede na to, kar nam pove, ne gre za običajne naravne pojave. Ali je logično trditi, da je nemogoče, da bi se čudeži zgodili, samo zato, ker se ne dogajajo vsak dan?

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 5]

Samo nekaj desetletij nazaj bi mnogi menili, da je za ljudi nemogoče, da bi leteli s hitrostjo več sto kilometrov na uro.