SVAHILI je jezik, ki ga v vsaj 12 državah osrednjega in vzhodnega dela Afrike govori kar 100 milijonov ljudi. * Velja za državni oziroma uradni jezik nekaterih držav, kot so Kenija, Tanzanija in Uganda. V sosednjih državah pa se uporablja kot sporazumevalni jezik, saj ljudem iz različnih regij omogoča, da lažje trgujejo in komunicirajo.

Svahili igra zelo pomembno vlogo pri združevanju ljudi Vzhodne Afrike. Na primer, samo v Tanzaniji obstaja najmanj 114 plemenskih jezikov. Predstavljajte si, da se odpravite le 40 do 80 kilometrov stran od svojega doma in tam srečate ljudi, ki govorijo povsem drugačen jezik kot vi! In ponekod vsi ljudje, ki govorijo določen jezik, živijo v samo nekaj majhnih vaseh. Kako bi se pogovarjali z njimi? Ni torej težko razumeti, zakaj je dobro, da obstaja skupni sporazumevalni jezik.

Svahili naj bi bil v rabi že vsaj od desetega stoletja. V 16. stoletju so pričeli ljudje v tem jeziku tudi pisati. Tisti, ki  se ga učijo, kmalu ugotovijo, da veliko besed zveni arabsko. Pravzaprav ima najmanj 20 odstotkov besed v svahiliju arabski izvor, velika večina ostalih pa afriškega. Zato ne preseneča, da se je svahili več stoletij pisal z arabskimi črkami.

Danes se svahili zapisuje v latinični pisavi. Kaj se je zgodilo? Zakaj je prišlo do spremembe? Odgovor bomo dobili, če se bomo vrnili v sredino 19. stoletja, ko so v Vzhodno Afriko prispeli prvi evropski misijonarji, ki so želeli domačinom prinesti sporočilo iz Svetega pisma.

Leta 1499, ko je Vasco da Gama med svojim slovitim potovanjem obplul najjužnejši del Afrike, so portugalski misijonarji v Vzhodni Afriki začeli širiti katoliško vero, tako da so na Zanzibarju ustanovili misijon. Toda v 200 letih so krajevni nasprotniki te Portugalce skupaj z njihovim »krščanstvom« pregnali s svojega področja.

Miniti je moralo še nadaljnjih 150 let, preden se je Božja Beseda znova podala na pot proti Vzhodni Afriki. Tokrat jo je s seboj prinesel nemški misijonar Johann Ludwig Krapf. Ko je leta 1844 prispel v Mombaso v Keniji, se je večina prebivalcev obalnega dela Vzhodne Afrike izpovedovala za muslimane, veliko ljudi, ki so živeli v notranjosti, pa je ravnalo po svojih tradicionalnih, animističnih verovanjih. Krapf je bil mnenja, da mora biti Sveto pismo na voljo vsem.

Krapf se je nemudoma pričel učiti svahilija. Junija 1844, kmalu po svojem prihodu, se je lotil izziva, da prevede Sveto pismo. Na žalost je že naslednji mesec doživel tragedijo – umrla mu je žena, s katero je bil poročen dve leti, le nekaj dni kasneje pa še njuna dojenčica. To ga je nedvomno močno potrlo, vendar ni odnehal s prevajanjem Svetega pisma. Leta 1847 je izdal prva tri poglavja Prve Mojzesove knjige, ki so postala najzgodnejše natisnjeno besedilo v svahiliju.

Krapf je bil prvi, ki je za pisanje v svahiliju namesto običajne arabske pisave uporabil latinično pisavo. Med razlogi, zakaj ni uporabil arabske pisave, je navedel, da bi ta »delala nemalo preglavic Evropejcem«, ki bi se  kasneje učili svahilija, poleg tega pa bi »latinična pisava olajšala ‚domačinom učenje evropskih jezikov‘«. Nekateri so še vrsto let uporabljali arabsko pisavo; v njej so bili objavljeni tudi deli Svetega pisma. Vendar je latinična pisava številnim zares olajšala učenje svahilija. Nedvomno so mnogi misijonarji in drugi, ki se učijo tega jezika, zelo veseli, da je prišlo do te spremembe.

Krapf je bil prvi, ki je pričel prevajati Sveto pismo v svahili, poleg tega pa je položil tudi temelj za kasnejše prevajalce. Sestavil je prvi učbenik slovnice in slovar tega jezika.

V prvi izdaji prvih treh poglavij Prve Mojzesove knjige je bilo Božje ime prevedeno kot »Vsemogočni Bog«. Toda proti koncu 19. stoletja je v Vzhodno Afriko prišlo več moških in se lotilo prevajanja celotnega Svetega pisma v jezik svahili. Med njimi so bili Johann Rebmann, William Taylor, Harry Binns, Edward Steere, Francis Hodgson in Arthur Madan.

Pri nekaterih zgodnjih prevodih je omembe vredno to, da je bilo Božje ime v Hebrejskih spisih napisano povsod, kjer mora biti, in ne le tu in tam! Tisti, ki so prevajali na Zanzibarju, so Božje ime prevedli z »Yahuwa«, tisti v Mombasi pa z »Jehova«.

Leta 1895 je bilo na voljo celotno Sveto pismo v svahiliju. V naslednjih desetletjih je bilo izdanih še več prevodov, vendar nekateri od njih niso dosegli visoke naklade. Na začetku 20. stoletja je bilo veliko truda vloženega v to, da bi se v Vzhodni Afriki standardiziral svahili. Tako je leta 1952 nastal prevod Swahili Union Version, ki je postal najbolj razširjen prevod Svetega pisma, »Yehova« pa je postal najbolj razširjen prevod Božjega imena v svahiliju.

Na žalost so se ti prvi prevodi nehali tiskati, zato je skupaj z njimi pričelo izginjati tudi Božje ime. Iz nekaterih novejših prevodov je bilo v celoti odstranjeno, v drugih pa se pojavlja le še ponekod. Na primer, v prevodu Union Version se Božje ime pojavi le 15-krat, v revidirani izdaji iz leta 2006 pa zgolj 11-krat. *

Čeprav se Božje ime v tem prevodu ne pojavlja skoraj nikjer, pa ima zanimivo značilnost. Na eni od uvodnih strani na vidnem mestu jasno piše, da je Bogu ime Jehova. To zelo koristi tistim, ki iskreno iščejo resnico, saj lahko iz svojega izvoda Svetega pisma spoznajo osebno ime našega nebeškega Očeta.

 Ampak to še ni konec zgodbe. Leta 1996 so bili v svahiliju izdani Krščanski grški spisi – prevod novi svet. To je prvi prevod v svahiliju, v katerem se Jehovovo ime pojavlja na 237 mestih od Mateja do Razodetja. Temu je leta 2003 sledila izdaja celotnega Svetega pisma pod imenom Sveto pismo – prevod novi svet. Do sedaj je bilo natisnjenih približno 900.000 izvodov tega prevoda v svahiliju.

Božje ime ni nič več skrito za določenimi nazivi ali zgolj omenjeno v kakšni postranski opombi v predgovoru. Ko sedaj ljudje s prav naravnanim srcem odprejo Prevod novi svet v svahiliju, se lahko Jehovu približajo vsakič, ko na enem od več kot 7000 mest preberejo njegovo ime.

Ta prevod uporablja tudi lahko razumljiv sodoben svahili, ki ga razumejo vsi govorci svahilija v Vzhodni Afriki. Poleg tega so bile odstranjene številne pomenske napake, ki so se prikradle v mnoge druge prevode. Zato je bralec lahko prepričan, da bere »besede resnice«, ki jih je navdihnil naš Stvarnik, Bog Jehova. (Pridigar 12:10)

Veliko ljudi je izrazilo hvaležnost za Prevod novi svet v svahiliju. Vicent, 21-letni polnočasni služabnik Jehovovih prič, je dejal: »Navdušen sem nad preprostim svahilijem v Prevodu novi svet in nad tem, da je v njem Jehovovo ime spet vrnjeno na mesta, s katerih je bilo v drugih prevodih odstranjeno.« Frieda, mati treh otrok, meni, da s tem prevodom ljudem lažje pojasnjuje svetopisemske resnice.

Od skromnih začetkov prevajanja Božje Besede v jezik svahili je minilo več kot 150 let. Jezus je za svojega Očeta rekel: »Tvoje ime sem razodel.« (Janez 17:6) Sedaj se v osrednjem in vzhodnem delu Afrike več kot 76.000 Jehovovih prič, ki govorijo svahili, veseli, da lahko s Prevodom novi svet vsem razodevajo Jehovovo ime.