»Ko pa boste videli, da se je okoli Jeruzalema utaborila vojska, vedite, da se je približalo njegovo opustošenje. Tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore, tisti v mestu naj ga zapustijo.« (Luka 21:20, 21) Jezus je dal ta navodila svojim učencem glede uničenja, ki je čakalo Jeruzalem. Ali obstaja kakšen dokaz, da so učenci upoštevali to Jezusovo svarilo?

Nekaj desetletij po Jezusovi smrti je rimska vojska, ki ji je poveljeval Cestij Gal, vkorakala v Palestino, da bi zatrla upor. Ta vdor je potrdil judovski zgodovinar Jožef, ki je živel v tistem času. Ti legionarji so obkolili Jeruzalem in kazalo je, da ga bodo zavzeli. Toda nenadoma je Gal ukazal umik. Po besedah cerkvenega zgodovinarja Evzebija so judovski kristjani izkoristili priložnost in pobegnili v Pelo, mesto v goratem predelu Deseteromestja.

Nekaj let kasneje, leta 70 n. št., se je druga rimska vojska pod vodstvom generala Tita vrnila in obkolila judovsko prestolnico. Tokrat so vojaki uničili mesto, česar Galu ni uspelo. Na stotisoče ljudi je umrlo, ujetih v Jeruzalemu.

Svetopisemska poročila o prerokih Samuelu, Eliju in Elizeju omenjajo moške, imenovane »preroški sinovi«. Ko je denimo Elizej za izraelskega kralja postavil Jehuja, je k njemu poslal »enega izmed preroških sinov«, da ga je pomazilil. (2. kraljev 9:1–4)

Učenjaki menijo, da se ta izraz nanaša na šolo ali pa na skupino ljudi, ki so skupaj živeli in delali, ne pa na dobesedne potomce prerokov. Glede na Journal of Biblical Literature so bili člani teh skupin verjetno posamezniki, ki »so se pod vodstvom preroka, [. . .] svojega duhovnega očeta, predali služenju Jahveju [Jehovu]«. (2. kraljev 2:12) V poročilu o Jehujevem maziljenju je Elizejev sel pravzaprav opisan kot »prerokov služabnik«. (2. kraljev 9:4)

»Preroški sinovi« so očitno živeli preprosto. Ena takšna skupina iz Elizejevih dni naj bi si sama zgradila prebivališče in pri tem uporabljala izposojeno sekiro. (2. kraljev 6:1–5) Nekateri med njimi so bili poročeni, na kar kaže zapis o vdovi »enega od preroških sinov«. (2. kraljev 4:1) Zvesti Izraelci so očitno cenili preroške sinove in jim glede na neko poročilo priskrbeli hrano. (2. kraljev 4:38, 42)