ALI Jehova vidi trud, ki ga njegovi častilci vlagajo v to, da bi mu ugajali? Da, vidi ga! Vendar vidi več kot le njihova dobra dela in besede hvale. Opazi tudi, ko s cenjenjem razmišljajo o njem. Še več, Jehova ne bo nikoli pozabil svojih služabnikov in tega, kar delajo zanj. Zakaj smo lahko o tem prepričani? Na to nam odgovarjajo besede, ki jih je zapisal prerok Malahija. (Beri Malahija 3:16.)

V petem stoletju pr. n. št., ko je prerokoval Malahija, je bil Izrael v zelo slabem moralnem in duhovnem stanju. Duhovniki niso opravljali svojih nalog, ljudje na splošno pa so privzeli navade, ki sramotijo Boga, kot so čaranje, prešuštvovanje in goljufanje. (Malahija 2:8; 3:5) Sredi takšne pokvarjenosti pa je vseeno obstajalo nekaj Izraelcev, ki so bili zvesti. Kaj so delali?

»Tisti, ki se bojijo Jehova, [so] govorili drug z drugim,« je pojasnil Malahija. Strah pred Bogom je pozitivna lastnost. Malahija v tem primeru opisuje Izraelce, ki so zelo spoštovali Boga, poleg tega pa so imeli zdrav strah pred tem, da mu ne bi ugajali. Bodite pozorni, da so ti bogaboječi posamezniki »govorili drug z drugim«. Očitno so se zbrali, da bi lepo govorili o Jehovu in se med seboj spodbujali, zato da ne bi bili ob pogum oziroma da jih ne bi okužila pokvarjenost, ki jih je obdajala.

Ti zvesti Izraelci so še na en pomemben način pokazali, da spoštujejo Jehova: Premišljevali so »o njegovem imenu«. Neki drug prevod pravi, da so »čislali Njegovo ime«. Ti bogaboječi ljudje so izkazovali čast Jehovu tudi v svojih mislih. V svojem srcu so s cenjenjem poglobljeno premišljevali o Jehovu in njegovem velikem imenu. Ali je Jehova vedel, kaj počnejo?

Malahija pravi: »Jehova je pazil in poslušal.« Iz svojega vzvišenega bivališča v nebesih je pozorno prisluhnil in slišal vsako besedo hvale, ki so jo njegovi častilci izrekli, ko so bili skupaj. Bil pa je tudi pozoren, ko so na samem poglobljeno premišljevali. (Psalm 94:11) Toda ni bil le pozoren na njihove lepe besede in misli, temveč je naredil še nekaj več.

»Pred njim se je začela pisati spominska knjiga,« pravi Malahija. V tej knjigi so zapisana imena vseh tistih, ki značajno služijo Jehovu. Bodite pozorni, da se imenuje »spominska knjiga«. * To nam pove, da Jehova ne bo nikoli pozabil svojih zvestih častilcev, niti tega, kar so delali njemu v čast – vsako dobro delo, besedo in misel. Toda Bog ima razlog za to, da se jih spominja. Obljublja namreč, da bo tiste, katerih imena so neizbrisno zapisana v njegovi spominski knjigi, nagradil z večnim življenjem. * (Psalm 37:29)

Kako tolažilno je vedeti, da Jehova ceni vse, kar delamo, da bi ga častili na njemu sprejemljiv način! Besede iz Malahija 3:16 so vredne tehtnega razmisleka. Dobro je, da se vprašamo: Ali je moje ime zapisano v Božji »spominski knjigi«? Bo zapisano, če si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bi vsak dan ravnali, govorili in razmišljali tako, da se bo Jehova tega hotel spominjati.